Janez Starina: Razlika med redakcijama

Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Starina, Janez]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Starina, Janez]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Igralec Janez Starina se je rodil v Laškem, 13. decembra 1948. Leta 1974 je diplomiral na [[AGRFT Ljubljana|AGRFT]] in našel prvo zaposlitev v [[SNG Nova Gorica|novogoriškem gledališču]]. Potem je odšel za osem let v [[SLG Celje|celjsko gledališče]] in se leta 1982 vrnil v [[SNG Nova Gorica|novogoriško gledališče]], kjer je ostal do leta 2004 in bil vmes tudi umetniški vodja ter direktor gledališča in soustanovitelj umetniške gimnazije v Novi Gorici. Od leta 2004 je član [[MGL]]. Velja za enega najboljših vsestranskih igralcev in nastopa tudi v filmih, TV-dramah in nadaljevankah ter občasno režira.
Janez Starina se je rodil 13. decembra 1948 v Jagnjenici v občini Radeče. Leta 1969 se je vpisal na [[AGRFT]]. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral v letniku profesorja Mileta Koruna in študij zaključil z diplomsko vlogo Fanta v ''Podstrešju'' Janeza Žmavca (r. Emil Aberšek). Že v času študija je veliko igral: nastopil je v predstavi ''Ne, ne …!'' Frančka Drofenika (r. Aleš Jan, MGL, 1970), bil Fant z vencem v ''Samomorilcu'' Nikolaja Erdmana (r. Igor Pretnar, MGL, 1971), Vergerij v ''Vergeriju'' Mirana Jarca (r. Tone Peršak, Akademijski studio, 1972) ter Pater Janez in Meščan v Shakespearovi tragediji ''Romeo in Julija'' (r. Aleš Jan, SNG Drama Ljubljana, 1972).
 
 
Pred zaposlitvijo v [[MGL]] je bil član novogoriškega in celjskega ansambla: v [[PDG Nova Gorica]] je bil zaposlen od leta 1973 do 1974 (od 1986 do 1991 je bil umetniški vodja, od 1994 do 1997 pa direktor tega gledališča) in nato od 1982 do 2004, v [[SLG Celje]] pa od 1974 do 1982.
 
 
Je prejemnik več gledaliških nagrad, med drugim [[Borštnikovo nagrado|Borštnikove nagrade]] za vlogo Dioniza v Cankarjevi ''Lepi Vidi'' (r. Mile Korun, SLG Celje, 1979), dveh bronastih vrtnic na srečanju malih odrov v Novi Gorici – za vlogo Vladimirja Martelanca v predstavi ''Pošljite za naslovnikom'' Matjaža Kmecla (r. Zvone Šedlbauer, PDG Nova Gorica, 1982) in za vlogo Edgarja v uprizoritvi ''Ne krop ne voda'' Franza Xaverja Kroetza (r. Eduard Miler, PDG Nova Gorica, 1985) –, [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|nagrade ZDUS]] za vlogi Charlesa Herna in Ernesta Sefrona v uprizoritvi "Ni tako slabo, kot zgleda" Petra Barnesa (r. Jaša Jamnik, PDG Nova Gorica, 1998), nagrade žlahtni komedijant na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju (skupaj z Ivom Barišičem, Danijelom Malalanom, Iztokom Mlakarjem, Milanom Vodopivcem in Jožetom Horvatom) za vlogo Rokodelca v Shakespearovem "Snu kresne noči" (r. Janusz Kica, PDG Nova Gorica, 2002) in nagrade satir na festivalu [[SKUP - srečanje komornih uprizoritev|SKUP]] na Ptuju za vlogo Raya v "Črnem kosu" Davida Harrowerja (r. Rene Maurin, Cankarjev dom, 2009).
 
 
Tudi v [[MGL]], kjer se je zaposlil leta 2004, je doslej ustvaril vrsto vidnih vlog: bil je Tevje v mjuziklu "Goslač na strehi" Josepha Steina, Jerryja Bocka in Sheldona Harnicka (r. Stanislav Moša), Escalus v Shakespearovem "Milo za drago" (r. Sebastijan Horvat), Kuligin v "Nevihti" Ostrovskega (r. Jernej Lorenci) in Ževakin v Gogoljevi ''Ženitvi'' (r. Diego de Brea).
 
 
Med vlogami, ki jih je v zadnjem času ustvaril v drugih gledališčih, so Doktor Šviligoj v "Štrki umirajo" Evgena Carja (r. Dušan Jovanović, Gledališče Koper, 2008), Ray v "Črnem kosu" Davida Harrowerja (r. Rene Maurin, Cankarjev dom, 2009) ter Puran, Kleščar in Ingver v predstavi "Bartleby, pisar" Hermana Melvilla (r. Miloš Lolić, Mini teater Ljubljana, 2011).
 
 
V gledališču je dejaven tudi kot režiser, med drugim je režiral "Zgodbo o živalskem vrtu" Edwarda Albeeja (SLG Celje, 1978), igro "Maratonci tečejo častni krog" Dušana Kovačevića (Mestno gledališče Brno, 1992), monodramo "Veselje do življenja" Alda Nikolaja v izvedbi Mire Lampre-Vujičić (zunajinstitucionalni projekt, 2001), "Barillonovo poroko" Georgesa Feydeauja (Městské divadlo Brno, 2002) in igro "Beckett" Jeana Anouilha (Městské divadlo Brno, 2010).
 
 
Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih ter nadaljevankah. Bil je Kaplan v ''Krču'' Boža Šprajca (1979) – za to vlogo je leta 1979 prejel nagrado za debitanta leta – in David v "Ubij me nežno" Boštjana Hladnika (1979), Frenk v "Nasvidenje v naslednji vojni" Živojina Pavlovića (1980), Piki v "Prestopu" Matije Milčinskega (1980), Adam Bohorič v ''Heretiku'' Andreja Stojana (1986) in Komandir TO v "Vse je pod kontrolo" Metoda Pevca (1992).
 
 
Je soustanovitelj umetniške gimnazije v Novi Gorici, kjer je od leta 2001 do leta 2005 poučeval retoriko in dramsko igro.
V [[MGL]] je zaposlen od 1. septembra 2004.


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==

Redakcija: 11:42, 2. april 2014

Življenjepis

Janez Starina se je rodil 13. decembra 1948 v Jagnjenici v občini Radeče. Leta 1969 se je vpisal na AGRFT. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral v letniku profesorja Mileta Koruna in študij zaključil z diplomsko vlogo Fanta v Podstrešju Janeza Žmavca (r. Emil Aberšek). Že v času študija je veliko igral: nastopil je v predstavi Ne, ne …! Frančka Drofenika (r. Aleš Jan, MGL, 1970), bil Fant z vencem v Samomorilcu Nikolaja Erdmana (r. Igor Pretnar, MGL, 1971), Vergerij v Vergeriju Mirana Jarca (r. Tone Peršak, Akademijski studio, 1972) ter Pater Janez in Meščan v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija (r. Aleš Jan, SNG Drama Ljubljana, 1972).


Pred zaposlitvijo v MGL je bil član novogoriškega in celjskega ansambla: v PDG Nova Gorica je bil zaposlen od leta 1973 do 1974 (od 1986 do 1991 je bil umetniški vodja, od 1994 do 1997 pa direktor tega gledališča) in nato od 1982 do 2004, v SLG Celje pa od 1974 do 1982.


Je prejemnik več gledaliških nagrad, med drugim Borštnikove nagrade za vlogo Dioniza v Cankarjevi Lepi Vidi (r. Mile Korun, SLG Celje, 1979), dveh bronastih vrtnic na srečanju malih odrov v Novi Gorici – za vlogo Vladimirja Martelanca v predstavi Pošljite za naslovnikom Matjaža Kmecla (r. Zvone Šedlbauer, PDG Nova Gorica, 1982) in za vlogo Edgarja v uprizoritvi Ne krop ne voda Franza Xaverja Kroetza (r. Eduard Miler, PDG Nova Gorica, 1985) –, nagrade ZDUS za vlogi Charlesa Herna in Ernesta Sefrona v uprizoritvi "Ni tako slabo, kot zgleda" Petra Barnesa (r. Jaša Jamnik, PDG Nova Gorica, 1998), nagrade žlahtni komedijant na Dnevih komedije v Celju (skupaj z Ivom Barišičem, Danijelom Malalanom, Iztokom Mlakarjem, Milanom Vodopivcem in Jožetom Horvatom) za vlogo Rokodelca v Shakespearovem "Snu kresne noči" (r. Janusz Kica, PDG Nova Gorica, 2002) in nagrade satir na festivalu SKUP na Ptuju za vlogo Raya v "Črnem kosu" Davida Harrowerja (r. Rene Maurin, Cankarjev dom, 2009).


Tudi v MGL, kjer se je zaposlil leta 2004, je doslej ustvaril vrsto vidnih vlog: bil je Tevje v mjuziklu "Goslač na strehi" Josepha Steina, Jerryja Bocka in Sheldona Harnicka (r. Stanislav Moša), Escalus v Shakespearovem "Milo za drago" (r. Sebastijan Horvat), Kuligin v "Nevihti" Ostrovskega (r. Jernej Lorenci) in Ževakin v Gogoljevi Ženitvi (r. Diego de Brea).


Med vlogami, ki jih je v zadnjem času ustvaril v drugih gledališčih, so Doktor Šviligoj v "Štrki umirajo" Evgena Carja (r. Dušan Jovanović, Gledališče Koper, 2008), Ray v "Črnem kosu" Davida Harrowerja (r. Rene Maurin, Cankarjev dom, 2009) ter Puran, Kleščar in Ingver v predstavi "Bartleby, pisar" Hermana Melvilla (r. Miloš Lolić, Mini teater Ljubljana, 2011).


V gledališču je dejaven tudi kot režiser, med drugim je režiral "Zgodbo o živalskem vrtu" Edwarda Albeeja (SLG Celje, 1978), igro "Maratonci tečejo častni krog" Dušana Kovačevića (Mestno gledališče Brno, 1992), monodramo "Veselje do življenja" Alda Nikolaja v izvedbi Mire Lampre-Vujičić (zunajinstitucionalni projekt, 2001), "Barillonovo poroko" Georgesa Feydeauja (Městské divadlo Brno, 2002) in igro "Beckett" Jeana Anouilha (Městské divadlo Brno, 2010).


Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih ter nadaljevankah. Bil je Kaplan v Krču Boža Šprajca (1979) – za to vlogo je leta 1979 prejel nagrado za debitanta leta – in David v "Ubij me nežno" Boštjana Hladnika (1979), Frenk v "Nasvidenje v naslednji vojni" Živojina Pavlovića (1980), Piki v "Prestopu" Matije Milčinskega (1980), Adam Bohorič v Heretiku Andreja Stojana (1986) in Komandir TO v "Vse je pod kontrolo" Metoda Pevca (1992).


Je soustanovitelj umetniške gimnazije v Novi Gorici, kjer je od leta 2001 do leta 2005 poučeval retoriko in dramsko igro. V MGL je zaposlen od 1. septembra 2004.

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

  • 2009 Mr. Danile Touchett; Henry James Portret neke gospe, r. Matjaž Berger, Anton Podbevšek Teater Novo mesto
  • 2009 Sir Osgood Fielding, Zaposlovalec glasbenikov; Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill Sugar – Nekateri so za vroče, r. Stanislav Moša, MGL
  • 2008 Escalus; William Shakespeare Milo za drago, r. Sebastijan Horvat, MGL
  • 2007 Tom Stoppard Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva, r. Jure Novak, MGL in e.p.i. center
  • 2007 Tevje; Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick Goslač na strehi, r. Stanislav Moša, Mestno gledališče ljubljansko
  • 2006 Berlioz; Mihail A. Bulgakov/Miha Javornik Mojster in Margareta /Margareta in Mojster, r. Jernej Lorenci, MGL
  • 2006 Herr Shiltz; Joe Masteroff/John Kander/Fred Ebb Kabaret, r. Stanislav Moša, MGL
  • 2006 Manley Carstairs; James Prideaux Gospodinja, r. Zvone Šedlbauer, MGL
  • 2005 Doktor Balanzoni; Carlo Goldoni Beneška dvojčka, r. Dušan Mlakar, MGL
  • 2004 Polkovnik Redfern; John Osborne Ozri se v gnevu, r. Janez Lapajne, MGL
  • 2004 Mihal Kaplan; David Edgar Oblika mize, r. Dušan Jovanović, SNG Nova Gorica
  • 2003 Stric Simon Palumbo; Luigi Pirandello Seminče, r. Zvone Šedlbauer, SNG Nova Gorica
  • 2003 Waleški princ; Grigorij Gorin Kean IV., r. Georgij Paro, SNG Nova Gorica
  • 2002 Bruce Delamitri; Ben Elton Popcorn, r. Andreas Ingenhaag, PDG Nova Gorica
  • 2001 Shelly Levene; David Mamet Glengarry Glen Ross, r. Jaša Jamnik, PDG Nova Gorica
  • 2001 Jajčkov; Nikolaj Vasiljevič Gogol' Ženitev , r. Paolo Magelli, PDG Nova Gorica

1991-2000

1981-1990

Vloge na filmu in televiziji

Vloge na radiu

Nagrade

  • 2009 Satir za igro za vlogo v predstavi Davida Harrowerja Črni kos v produkciji Cankarjevega doma Ljubljana in v koprodukciji Imaginarni na 6. Slovenskem festivalu komornih uprizoritev SKUP '09
  • 2003 Žlahtni komedijant (skupaj z Ivom Barišičem, Danijelom Malalanom, Iztokom Mlakarjem, Milanom Vodopivcem in Jožetom Horvatom) za vlogo Rokodelca v Snu kresne noči W. Shakespeara, PDG Nova Gorica
  • 1999 Priznanje ZDUS za vlogi Charlesa Herna in Ernesta Seftona v enodejankah P. Barnesa Tukaj smo sami petelini, nobenega drugega ni in Ni tako slabo, kot zgleda ter za vlogi Linzmana in Komisarja v Liliomu F. Molnárja, PDG Nova Gorica
  • 1982 Bronasta vrtnica na 12. Novogoriškem srečanju malih odrov za vlogo Edgarja v uprizoritvi Ne krop ne voda F. X. Kroetza
  • 1979 Borštnikova nagrada za igro za vlogo Dioniza v Lepi Vidi I. Cankarja, SLG Celje
  • 1979 Nagrada debitant leta za vlogo Kaplana v filmu Ubij me nežno

Bibliografija

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar

Zunanje povezave

MGL