SNG Maribor: Razlika med redakcijama
Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
[[Kategorija:Med obema vojnama|SNG Maribor]] | [[Kategorija:Med obema vojnama|SNG Maribor]] | ||
==Predstavitev gledališča== | ==Predstavitev gledališča== | ||
Slovensko narodno gledališče Maribor je največji kulturno umetniški zavod v Sloveniji, ki ga sestavlja več enot: to so Drama, Opera in balet, Simfonični orkester in Festival Borštnikovo srečanje. Ustanoviteljica je od leta 2003 Vlada Republike Slovenije. Gledališče izvede letno 13 premiernih uprizoritev ( 7 v Drami, od tega 1 za otroke; 4 v Operi in 2 v baletu) ter 14 koncertov. | |||
V gledališki zgradbi je 5 prizorišč ( [[Število sedežev v dvorani:=900|Velika dvorana, 900 sedežev]], [[Število sedežev v dvorani:=260|Stara dvorana, 260 sedežev]], [[Število sedežev v dvorani:=100|Mali oder, 100 sedežev]], [[Število sedežev v dvorani:=80|Komorni oder, 80 sedežev]], Kazinska dvorana, 200 sedežev) , v katerih je mogoče slediti, ob lastni produkciji SNG Maribor, še programu različnih mariborskih plesnih skupin in gostovanjem glasbenih in gledaliških ansamblov, ki dopolnjujejo ponudbo SNG Maribor. | |||
Festival Borštnikovo srečanje je tekmovalnega značaja in predstavi izbor slovenskih in tujih gledališč vsako leto v drugi polovici meseca oktobra. Nagrade se podeljujejo slovenskim ustvarjalcem in predstavam, najvišja nagrada pa je Borštnikov prstan, ki ga igralec prejme za življenjsko delo. | |||
Gledališče proslavlja v letošnji sezoni 90 letnico obstoja. | |||
==Zgodovina SNG Maribor== | ==Zgodovina SNG Maribor== |
Redakcija: 10:42, 1. marec 2010
Predstavitev gledališča
Slovensko narodno gledališče Maribor je največji kulturno umetniški zavod v Sloveniji, ki ga sestavlja več enot: to so Drama, Opera in balet, Simfonični orkester in Festival Borštnikovo srečanje. Ustanoviteljica je od leta 2003 Vlada Republike Slovenije. Gledališče izvede letno 13 premiernih uprizoritev ( 7 v Drami, od tega 1 za otroke; 4 v Operi in 2 v baletu) ter 14 koncertov. V gledališki zgradbi je 5 prizorišč ( Velika dvorana, 900 sedežev, Stara dvorana, 260 sedežev, Mali oder, 100 sedežev, Komorni oder, 80 sedežev, Kazinska dvorana, 200 sedežev) , v katerih je mogoče slediti, ob lastni produkciji SNG Maribor, še programu različnih mariborskih plesnih skupin in gostovanjem glasbenih in gledaliških ansamblov, ki dopolnjujejo ponudbo SNG Maribor.
Festival Borštnikovo srečanje je tekmovalnega značaja in predstavi izbor slovenskih in tujih gledališč vsako leto v drugi polovici meseca oktobra. Nagrade se podeljujejo slovenskim ustvarjalcem in predstavam, najvišja nagrada pa je Borštnikov prstan, ki ga igralec prejme za življenjsko delo.
Gledališče proslavlja v letošnji sezoni 90 letnico obstoja.
Zgodovina SNG Maribor
Začetki gledališkega delovanja v Mariboru segajo v 18. stoletje. Leta 1785 je mesto dobilo prvo gledališko dvorano, v kateri so nastopale potujoče gledališke skupine. Staro poslopje današnjega kompleksa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je bilo dograjeno leta 1864 . Njegovi osnovni obrisi z dominantno fasado, obrnjeno k Slomškovemu trgu, so do danes ostali praktično nespremenjeni. Poslopje je bilo načrtovano kot sedež in sestajališče mariborskega Kazinskega društva, kasneje pa so ga povezali z leta 1851 pozidanim mestnim gledališčem v soseščini.V njem je do leta 1918 delovalo nemško poklicno dramsko in operno gledališče.
Upravniki oz. direktorji
- 1919-1921: Hinko Nučič, upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
- 1922-1926: Valo Bratina, upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
- 1922-1941: Radovan Brenčič, upravnik
- 1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
- 1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
- 1948-1956: Jaro Dolar, upravnik ravnatelj in režiser (1948-1957)
- 1956-1961: Josip Šegula, upravnik
- 1962-1973: Ivan Kranjčič, upravnik
- 1974-1986: Juro Kislinger, upravnik in režiser
- 1988-1992: Blaž Železnik, upravnik
- 1992-1996: Teo Pajnik, upravnik
- 1997-2001: Blaž Rafolt, upravnik
- 2001-2003: Danilo Rošker, v. d. direktorja
- 2003-: Danilo Rošker, direktor
Drama SNG Maribor
Zgodovina Drame
Začetki slovenskega gledališkega snovanja v Mariboru segajo v drugo polovico 19. stoletja s čitalniškim gledališčem. Leta 1909 je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo kot polpoklicno gledališče v Narodnem domu. Leta 1919 je pričelo v zgradbi nekdanjega nemškega mestnega gledališča delovati prvo slovensko poklicno gledališče – SNG Maribor – s stalnim dramskim in občasnim glasbenim ansamblom (opera je delovala med leti 1922 – 1928 in od 1945 dalje neprekinjeno). Otvoritvena premiera je bila 27. septembra 1919 – Josip Jurčič: Tugomer, v režiji Hinka Nučiča, sicer prvega ravnatelja SNG Maribor. V več kot 80 letih stalnega delovanja (prekinitev je bila med leti 1941 – 1945) se je v Drami SNG Maribor zvrstilo preko 900 premier z okrog 18.000 ponovitvami, pri ustvarjanju programa pa je sodelovalo več kot 700 ustvarjalcev (igralcev, režiserjev, piscev, umetniških vodij in številnih drugih sodelavcev).
Drama SNG Mariboru deluje kot repertoarno abonmajsko gledališče. Težišče repertoarja skozi vsa obdobja je svetovna in domača dramska klasika ter sodobna dramatika različnih zvrsti in žanrov. Med pomembnejšimi slovenskimi dramatiki so bili najpogosteje uprizarjani Ivan Cankar, Slavko Grum, A. T. Linhart, F. S. Finžgar, Dominik Smole, Primož Kozak, Tone Partljič, Drago Jančar, Rudi Šeligo ... Na mariborskem odru je doživelo krst veliko izvirnih slovenskih dramskih tekstov.
Leta 1966 je začel v okviru Drame SNG Maribor delovati Teden slovenskih gledališč, ki se je leta 1971 preimenoval v Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, na katerem v tekmovalnem progamu sodelujejo slovenska dramska gledališča. Vsako leto podelijo tudi najvišje priznanje za igralske dosežke Borštnikov prstan.
Leta 1978 se je pričela obnova in dograditev stavbnega kompleksa SNG, ki je v več fazah potekala skoraj 25 let. Leta 1994 je bila dograjena nova Velika dvorana, jeseni 2003 pa je bila otvoritev obnovljene Stare dvorane.
Umetniški vodje
- 1919-1921: Hinko Nučič, upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
- 1921-1922: Milan Skrbinšek, ravnatelj, režiser in igralec
- 1922-1926: Valo Bratina, upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
- 1927-1929:Rade Pregarc, ravnatelj, igralec in režiser
- 1929-1941: Jože Kovič, ravnatelj, režiser in igralec
- 1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
- 1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
- 1948-1956: Jaro Dolar, upravnik, ravnatelj in režiser (1948-1957)
- 1957-1958: Vladimir Skrbinšek, ravnatelj, režiser in igralec
- 1959-1962: Miran Herzog, ravnatelj in režiser
- 1963: Ferdo Delak, ravnatelj in režiser
- 1964: Danilo Gorinšek, ravnatelj, igralec in režiser
- 1964-1967: Fran Žižek, ravnatelj in režiser
- 1967-1977: Branko Gombač, ravnatelj in režiser
- 1978-1981: Bojan Štih, ravnatelj in režiser
- 1981-1985: Stanko Potisk, ravnatelj in igralec
- 1985-1989: Vili Ravnjak, ravnatelj in dramaturg
- 1989-1996: Tomaž Pandur, ravnatej in režiser
- 1996: Vlado Novak, v.d. ravnatelja
- 1997-2001: Branko Kraljevič, ravnatelj in režiser
- 2001-2006: Samo M. Strelec, programski direktor/umetniški vodja, režiser
- 2006-: Vili Ravnjak, umetniški vodja, dramaturg
Nekdanji člani ansambla
Do 2. svetovne vojne
Berta Bukšek, Vika Podgorska, Danica Savinova, Elvira Kraljeva, Mileva Zakrajškova, Hinko Nučič, Pavel Rasberger, Milan Skrbinšek, Vladimir Skrbinšek, Danilo Gorinšek,Maks Furijan, Rade Pregarc, Jože Kovič
Po letu 1945
Angelca Jenčič Janko, Pavla Brunčko, Tita Veljakova, Milena Godina, Breda Pugelj, Majda Herman, Milena Muhič, Sonja Blaž, Minu Kjuder, Ana Veble, Arnold Tovornik, Jože Mlakar, Franjo Blaž, Boris Kočevar, Boris Brunčko, Marjan Bačko, Janez Klasinc, Stanko Potisk, Rado Pavalec, Anica Sivec, Veronika Drolc, Alenka Cilenšek, Iztok Bevk, Peter Ternovšek,Nenad Tokalić, Vojko Belšak, Pia Zemljič
Sedanji člani ansambla
Miloš Battelino, Miha Bezeljak, Matevž Biber, Peter Boštjančič, Zvonko Funda, Davor Herga, Barbara Jakopič Kraljevič,Milada Kalezić, Ivica Knez, Eva Kraš, Nataša Matjašec Rošker, Bojan Maroševič, Viktor Meglič, Irena Mihelič, Ksenija Mišič, Vlado Novak, Kristijan Ostanek, Mateja Pucko, Mirjana Šajinović, Mojca Simonič, Matija Stipanič, Tadej Toš, Irena Varga, Vladimir Vlaškalić, Maša Židanik
Nagrajene uprizoritve
Opera in balet SNG Maribor
Zgodovina
Rojstvo mariborske operne hiše zaznamuje letnica 1919, ko je bilo ustanovljeno stalno poklicno gledališče v Mariboru. Najprej je delovalo pod imenom Slovensko mestno gledališče Maribor, od leta 1921 do leta 1941 pa pod imenom Narodno gledališče Maribor. Že takrat sta si domovanje v njem uredila tako drama kot opera.
Današnji poslušalec si le težko predstavlja, v kakšnih razmerah so delali pionirji mariborske operne hiše. Dovolj pove že podatek, da ni bilo stalnega poklicnega opernega orkestra pa tudi stalnega opernega zbora ne.
Pričetek delovanja tako zaznamujejo operete. Od prve, Mam'zelle Nitouche, katere premiera je bila 1. maja 1920, najdemo na opernem sporedu že v naslednji sezoni kar devet operetnih naslovov, od Caričinih amazonk Viktorja Parme, Suppéjeve Lepe Galateje, Heubergerjevega Plesa v operi in Offenbachovega Orfeja v podzemlju pa vse do Straussovega Netopirja.
4. januarja 1921 je premiero doživela prva opera, V vodnjaku (V. Blodek, dir. H. Vogrič).
Pet let zatem so Mariborčani dočakali tudi prvo baletno uprizoritev, Ipavčevega Možička, katerega premiera je bila 27. aprila. Prvo uprizoritev celovečernega baleta je prineslo leto 1949, ko so pod vodstvom dirigenta Heriberta Svetela in koreografa Maksa Kirbosa uprizorili Coppelio Lea Delibesa.
Od tistih časov se je premierska zavesa Opere in baleta SNG Maribor, ki od leta 1994 domuje v novi dvorani z 800 sedeži, dvignila več kot petstokrat, število ponovitev pa je seveda kar nekajkrat večje. Z gostovanji doma in v tujini (Hrvaška, Avstrija, Italija, Luksemburg, Tajvan…) se mariborska opera vse bolj odpira svetu in z odmevnimi uprizoritvami klasičnega in sodobnega, domačega in tujega opernega in baletnega repertoarja, ki navdušujejo tako občinstvo kot kritike doma in na tujem, postaja vodilna operno-baletna hiša v državi ter ena najživahnejših in najopaznejših v tem delu Evrope.
Umetniški vodje
- 2009 Janko Kastelic
- 2008-2008 Karen Kamenšek
- 1986-2008 Stane Jurgec
- 1985-1986 Henrik Neubauer
- 1973-1984 Boris Švara
- 1963-1972 Vladimir Kobler
- 1956-1962 Jakov Cipci
- 1953-1955 Ciril Cvetko
- 1950-1953 Demetrij Žebre
- 1945-1949 Anton Nefat
- 1923-1928 Andro Mitrović
Nekdanji člani ansambla
Trenutni člani ansambla
Nagrajene uprizoritve
- 2007 Žlahtna komedija za uprizoritev N. Cowarda Intimna komedija v režiji Zvoneta Šedlbauerja
Zunanje povezave
Slovensko narodno gledališče Maribor