Lutkovno gledališče Ljubljana: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja
 
(74 vmesnih redakcij 7 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Organiziranost|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Zvrsti|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Zvrsti|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Lutkovno gledališče|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Lutkovno gledališče|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Javni zavodi - ustanoviteljica občina|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Zgodovina|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Zgodovina|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
==Predstavitev gledališča==
[[Kategorija:Izobraževanje|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
Ustanovitev
[[Kategorija:Delavnice, seminarji|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
==Opis==
Osrednje slovensko lutkovno gledališče, ki deluje od leta 1948. Leta 2009 se je z njim združilo tudi poklicno dramsko [[Gledališče za otroke in mlade Ljubljana]]. Lutkovno gledališče Ljubljana tako danes na leto pripravi okrog 10 premiernih lutkovnih in dramskih predstav, obenem pa ponuja številne programe na področju kulturne vzgoje. Je producent festivalov [[Mednarodni festival Lutke|Lutke]] in [[Zlata paličica]].
 
==Video==
{{#embed:youtube | ePckZOAcesA}}
Koncept Nadja Ocepek, Matej Lavka, video Matej Lavka, produkcija Lutkovno gledališče Ljubljana, 2016. 
==Zgodovina==
'''Ustanovitev'''


Lutkovno gledališče Ljubljana je bilo kot Mestno lutkovno gledališče ustanovljeno leta 1948. Prvo premiero je imelo 10. oktobra v okviru Ljubljanskega festivala. Začetni ustvarjalni zagon je mlado gledališče črpalo iz različnih tradicij, ki so zaznamovale slovensko lutkarstvo od njegovih začetkov v drugem desetletju dvajsetega stoletja do konca druge svetovne vojne.  
Lutkovno gledališče Ljubljana je bilo kot Mestno lutkovno gledališče ustanovljeno leta 1948. Prvo premiero je imelo 10. oktobra v okviru Ljubljanskega festivala. Začetni ustvarjalni zagon je mlado gledališče črpalo iz različnih tradicij, ki so zaznamovale slovensko lutkarstvo od njegovih začetkov v drugem desetletju dvajsetega stoletja do konca druge svetovne vojne.  


Milan Klemenčič


Oče slovenskega lutkarstva, slikar Milan Klemenčič, ki se je "šolal" ob romantični tradiciji italijanskega in zlasti nemškega marionetnega gledališča, je svoje domače Malo marionetno gledališče predstavil javnosti leta 1910. Kasneje je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča (1920-1924) – prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča na Slovenskem, ki je delovalo v Mestnem domu, v zgradbi, kjer danes "stanuje" tudi LGL. Ustvarjalni vrh pa je Klemenčič dosegel z gledališčem Miniaturne lutke in igro "Doktor Faust" (1938).
'''Milan Klemenčič'''
 
Oče slovenskega lutkarstva, slikar Milan Klemenčič, ki se je "šolal" ob romantični tradiciji italijanskega in zlasti nemškega marionetnega gledališča, je svoje domače Malo marionetno gledališče predstavil javnosti leta 1910. Kasneje je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča (1920-1924) – prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča na Slovenskem, ki je delovalo v Mestnem domu, v zgradbi, kjer danes "stanuje" tudi LGL. Ustvarjalni vrh pa je Klemenčič dosegel z gledališčem Miniaturne lutke in igro ''Doktor Faust'' (1938).
 
 
'''Sokolsko lutkarstvo'''


Sokolsko lutkarstvo
Med obema svetovnima vojnama je v Sloveniji doživelo pravi razcvet "sokolsko lutkarstvo" po češkem vzoru. Leta 1939 je bilo namreč v okviru dejavnosti telovadnih društev Sokol registriranih kar 43 marionetnih odrov. Njihov program je imel vzgojni in "narodno buditeljski" značaj. Pomembno je predvsem kot gibanje za popularizacijo lutkarstva, saj je bila Ljubljana po njihovi zaslugi že leta 1933 gostiteljica kongresa mednarodne lutkovne zveze UNIMA. In prav iz "sokolskih" vrst so kasneje izšli prvi sodelavci Lutkovnega gledališča Ljubljana.


Med obema svetovnima vojnama je v Sloveniji doživelo pravi razcvet "sokolsko lutkarstvo" po češkem vzoru. Leta 1939 je bilo namreč v okviru dejavnosti telovadnih društev Sokol registriranih kar 43 marionetnih odrov. Njihov program je imel vzgojni in "narodno prebudni" značaj. Pomembno je predvsem kot gibanje za popularizacijo lutkarstva, saj je bila Ljubljana po njihovi zaslugi že leta 1933 gostiteljica kongresa mednarodne lutkovne zveze UNIMA. In prav iz "sokolskih" vrst so kasneje izšli prvi sodelavci Lutkovnega gledališča Ljubljana.


Partizansko lutkovno gledališče
'''Partizansko lutkovno gledališče'''


Sokolski lutkar, kipar Lojze Lavrič, je bil leta1944 glavni pobudnik za ustanovitev Partizanskega lutkovnega gledališča, kar je delno zaznamovalo tudi program tega presenetljivega kulturnega pojava sredi evropske vojne vihre, ki pa je seveda dobil času primerno aktualno politično vsebino.
Sokolski lutkar, kipar Lojze Lavrič, je bil leta1944 glavni pobudnik za ustanovitev Partizanskega lutkovnega gledališča, kar je delno zaznamovalo tudi program tega presenetljivega kulturnega pojava sredi evropske vojne vihre, ki pa je seveda dobil času primerno aktualno politično vsebino.


Pavlihov oder


Značilnost prvega obdobja slovenske lutkovne zgodovine je bila prevlada marionet. Šele leta 1934 je etnolog dr. Niko Kuret ustanovil oder ročnih lutk in pet let kasneje s Pavlihovo druščino na Radiu Ljubljana uveljavil Pavliho, slovensko različico Pulcinelle, Kasperla, Puncha, Petruške ... Tega burkeža in veseljaka je že od vsega začetka poosebljal igralec Jože Pengov, ki je kasneje kot prvi (neformalni) umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana na novi oder ročnih lutk pripeljal tudi Pavliho.
'''Pavlihov oder'''
 
Značilnost prvega obdobja slovenske lutkovne zgodovine je bila prevlada marionet. Šele leta 1934 je etnolog dr. Niko Kuret ustanovil oder ročnih lutk in pet let kasneje s Pavlihovo druščino na Radiu Ljubljana uveljavil Pavliho, slovensko različico Pulcinelle, Kasperla, Puncha, Petruške ... Tega burkeža in veseljaka je že od vsega začetka poosebljal igralec [[Jože Pengov]], ki je kasneje kot prvi (neformalni) umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana na novi oder ročnih lutk pripeljal tudi Pavliho.
 
 
'''MLG – LGL, Razvojne prelomnice'''
 
Mestno lutkovno gledališče se je ob ustanovitvi kot dedič vseh teh tradicij znašlo v nekakšnem labirintu različnih estetik. Zato prva leta lahko označimo kot leta iskanj – tako vsebinskih kot organizacijskih. Predvsem po zaslugi [[Jože Pengov|Jožeta Pengova]], direktorja, umetniškega vodje, režiserja, dramaturga, pisca in igralca, utemeljitelja sodobnega slovenskega lutkovnega gledališča, je kmalu našlo svoj lastni izraz in doseglo zavidljivo umetniško raven. Z njegovimi uprizoritvami (''Zvezdica Zaspanka'', ''Ostržek'', ''Sinja ptica'', ''Mala čarovnica''...) je gledališče prodrlo v evropski kulturni prostor.
 
 
Po Pengovovem odhodu (leta 1968) in zamenjavi generacij je bilo neizbežno iskanje novih poti, ki je pripeljalo v gledališče vrsto novih avtorjev. Pojavili so se zanimivi pisci, ki so vzpostavili nekakšno "slovensko dramaturgijo" (Frane Puntar, [[Svetlana Makarovič]], [[Dušan Jovanović]], [[Milan Dekleva]] ...). Žal so v sedemdesetih letih razvoj hromile velike organizacijske in prostorske težave.
 


MLG – LGL, Razvojne prelomnice
Polno uveljavitev je LGL doseglo v četrtem desetletju svojega delovanja, ko je dobilo tudi nove prostore v zgradbi nekdanjega Mestnega doma (leta 1984). To je obdobje izvrstnih uprizoritev (''Mali princ'', ''Kozlovska sodba v Višnji gori'', ''Doktor Faust'', ''Božanska komedija'', ''Martin Krpan'', ''Zvezdica Zaspanka'', ''Pravljica o carju Saltanu'', ''Mrtvec pride po ljubico'', ''Sapramiška'' ... režiserjev [[Edi Majaron|Edija Majarona]], [[Miran Herzog|Mirana Herzoga]], [[Jelena Sitar|Jelene Sitar]] in [[Igor Cvetko|Igorja Cvetka]], [[Zlatko Bourek|Zlatka Boureka]], [[Matija Milčinski|Matije Milčinskega]], [[Matjaž Loboda|Matjaža Lobode]], [[Nace Simončič|Naceta Simončiča]] ...), ki so bile deležne priznanj na domačem in številnih tujih odrih po Evropi, Aziji, Afriki ter Srednji in Južni Ameriki.


Mestno lutkovno gledališče se je ob ustanovitvi kot dedič vseh teh tradicij znašlo v nekakšnem labirintu različnih estetik. Zato prva leta lahko označimo kot leta iskanj – tako vsebinskih kot organizacijskih. Predvsem po zaslugi Jožeta Pengova, direktorja, umetniškega vodje, režiserja, dramaturga, pisca in igralca, utemeljitelja sodobnega slovenskega lutkovnega gledališča, je kmalu našlo svoj lastni izraz in doseglo zavidljivo umetniško raven. Z njegovimi uprizoritvami (Zvezdica Zaspanka, Ostržek, Sinja ptica, Mala čarovnica,...) je gledališče prodrlo v evropski kulturni prostor.


Po Pengovovem odhodu (leta 1968) in zamenjavi generacij je bilo neizbežno iskanje novih poti, ki je pripeljalo v gledališče vrsto novih avtorjev. Pojavili so se zanimivi pisci, ki so vzpostavili nekakšno "slovensko dramaturgijo" (Frane Puntar, Svetlana Makarovič, Dušan Jovanović, Milan Dekleva ...). Žal so v sedemdesetih letih razvoj hromile velike organizacijske in prostorske težave.  
Za devetdeseta leta je značilno angažiranje uveljavljenih slovenskih piscev ([[Ivo Svetina]], [[Boris A. Novak]], [[Ervin Fritz]], [[Milan Jesih]], Niko Grafenauer, [[Dane Zajc]]) in gledaliških režiserjev ([[Mile Korun]], [[Janez Pipan]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Vinko Möderndorfer]], [[Boris Kobal]]), kar je prineslo gledališču nove razsežnosti in "vstopnice" za nekatere, do tedaj zaprte gledališke (nelutkovne) festivale (''Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce'' – nagrada Alenki Vogelnik za scensko podobo uprizoritve na Festivalu jugoslovanskega gledališča v Sarajevu, ''Zakaj in Vprašaj'' – Borštnikovo srečanje).


Polno uveljavitev je LGL doseglo v četrtem desetletju svojega delovanja, ko je dobilo tudi nove prostore v zgradbi nekdanjega Mestnega doma (leta 1984). To je obdobje izvrstnih uprizoritev (Mali princ, Kozlovska sodba v Višnji gori, Doktor Faust, Božanska komedija, Martin Krpan, Zvezdica Zaspanka, Pravljica o carju Saltanu, Mrtvec pride po ljubico, Sapramiška ... režiserjev Edija Majarona, Mirana Herzoga, Jelene Sitar in Igorja Cvetka, Zlatka Boureka, Matije Milčinskega, Matjaža Lobode, Naceta Simončiča ...), ki so bile deležne priznanj na domačem in številnih tujih odrih po Evropi, Aziji, Afriki ter Srednji in Južni Ameriki.


Za devetdeseta leta je značilno angažiranje uveljavljenih slovenskih piscev (Ivo Svetina, Boris A. Novak, Ervin Fritz, Milan Jesih, Niko Grafenauer, Dane Zajc) in gledaliških režiserjev (Mile Korun, Janez Pipan, Zvone Šedlbauer, Vinko Möderndorfer, Boris Kobal), kar je prineslo gledališču nove razsežnosti in "vstopnice" za nekatere, do tedaj zaprte gledališke (nelutkovne) festivale (Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce – nagrada Alenki Vogelnik za scensko podobo uprizoritve na Festivalu jugoslovanskega gledališča v Sarajevu, Zakaj in Vprašaj – Borštnikovo srečanje).
Pečat posameznim obdobjem so dajali tudi likovni ustvarjalci: že [[Jože Pengov]] je v svoje uprizoritve ob uveljavljenih "hišnih" oblikovalcih (Mara Kralj, Slavko Hočevar) vključeval uveljavljene mojstre slovenske likovne umetnosti (Tone Kralj, France Mihelič - Prešernova nagrada za zasnovo ''Sinje ptice''). Temu zgledu so sledili tudi njegovi nasledniki in med sodelavci LGL zasledimo vrsto znanih slikarjev, kiparjev in ilustratorjev (Tomaž Kržišnik – nagrada Prešernovega sklada za zasnovo ''Zlate ptice'', Zlatko Bourek, Jože Tisnikar, Peter Černe, Marlenka in Marija Lucija Stupica, Marjan Manček, Daniel Demšar …). Stalno skrb za visoka umetniška merila potrjujejo tudi imena sodelujočih glasbenih ustvarjalcev (Bojan Adamič, Urban Koder, Borut Lesjak, Mojmir Sepe, Jože Privšek, Jani Golob, Uroš Krek, Kruno Cipci, Lojze Lebič, Darijan Božič, Aldo Kumar …).


Pečat posameznim obdobjem so dajali tudi likovni ustvarjalci: že Jože Pengov je v svoje uprizoritve ob uveljavljenih "hišnih" oblikovalcih (Mara Kralj, Slavko Hočevar) vključeval uveljavljene mojstre slovenske likovne umetnosti (Tone Kralj, France Mihelič - Prešernova nagrada za zasnovo "Sinje ptice"). Temu zgledu so sledili tudi njegovi nasledniki in med sodelavci LGL zasledimo vrsto znanih slikarjev, kiparjev in ilustratorjev (Tomaž Kržišnik - nagrada Prešernovega sklada za zasnovo "Zlate ptice", Zlatko Bourek, Jože Tisnikar, Peter Černe, Marlenka in Marija Lucija Stupica, Marjan Manček, Daniel Demšar …). Stalno skrb za visoka umetniška merila potrjujejo tudi imena sodelujočih glasbenih ustvarjalcev (Bojan Adamič, Urban Koder, Borut Lesjak, Mojmir Sepe, Jože Privšek, Jani Golob, Uroš Krek, Kruno Cipci, Lojze Lebič, Darijan Božič, Aldo Kumar …).


Petdeset let in več
'''Petdeset let in več'''


Ob petdesetletnici delovanja (1998) je LGL v svoji statistiki beležilo več kot 17 000 predstav in preko 2,5 milijona gledalcev. Na 120 gostovanjih po 30 deželah Evrope, Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike ter Avstralije je gledališče obiskalo preko 90 mest in bilo pri tem deležno mnogih priznanj in festivalskih nagrad.
Ob petdesetletnici delovanja (1998) je LGL v svoji statistiki beležilo več kot 17 000 predstav in preko 2,5 milijona gledalcev. Na 120 gostovanjih po 30 deželah Evrope, Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike ter Avstralije je gledališče obiskalo preko 90 mest in bilo pri tem deležno mnogih priznanj in festivalskih nagrad.


Programska struktura se je ves čas gibala med klasiko in sodobnostjo, namenjena pa je bila predvsem najmlajši publiki. Posebno skrb je LGL vedno posvečalo domačim avtorjem, saj ob 246 igrah najdemo 175 imen slovenskih piscev, od tega kar 89 različnih. Med njimi velja na prvem mestu omeniti Svetlano Makarovič z 19 uprizoritvami.


Igralski ansambel Lutkovnega gledališča Ljubljana pripravi vsako leto (ob pomoči zunanjih sodelavcev) šest premier in odigra okrog 460 predstav na domačih prizoriščih in na gostovanjih po Sloveniji ter v tujini. Repertoarna struktura se vsa leta giblje med klasiko in sodobnostjo, med domačimi in tujimi avtorji. Največ skrbi je namenjeno najmlajši publiki, vendar gledališče pripravlja tudi zahtevnejše uprizoritve za mladino in odrasle.
Programska struktura se je ves čas gibala med klasiko in sodobnostjo, namenjena pa je bila predvsem najmlajši publiki. Posebno skrb je LGL vedno posvečalo domačim avtorjem, saj ob 246 igrah najdemo 175 imen slovenskih piscev, od tega kar 89 različnih. Med njimi velja na prvem mestu omeniti [[Svetlana Makarovič|Svetlano Makarovič]] z 19 uprizoritvami.
Gledališče občasno sodeluje s slovensko televizijo in filmom, nekaj predstav pa so posnele tudi tuje televizije. Poleg tega pripravlja skupne uprizoritve z drugimi slovenskimi gledališči.
 
Bogata vsebinska in tehnološka raznolikost programov je v vseh teh letih ustvarila obsežno zbirko lutk, v kateri je tudi izredno zanimiva zapuščina nestorja slovenskega lutkarstva, slikarja Milana Klemenčiča. Zbirka vse bolj postaja pomemben delček slovenske kulturne dediščine.
 
Gledališče upravlja s petimi stalnimi prizorišči, kjer pripravi na leto do dvanajst premiernih uprizoritev. Lutkovno gledališče Ljubljana je z več kot 120.000 obiskovalci letno med najbolj obiskanimi slovenskimi gledališči. Repertoarna struktura se vsa leta giblje med klasiko in sodobnostjo, med domačimi in tujimi avtorji. Največ skrbi je namenjeno najmlajši publiki, vendar gledališče pripravlja tudi zahtevnejše uprizoritve za mladino in odrasle.
 
 
Gledališče občasno sodeluje s slovensko televizijo in filmom, nekaj predstav pa so posnele tudi tuje televizije. Poleg tega pripravlja skupne uprizoritve z drugimi slovenskimi gledališči. Bogata vsebinska in tehnološka raznolikost programov je v vseh teh letih ustvarila obsežno zbirko lutk, v kateri je tudi izredno zanimiva zapuščina nestorja slovenskega lutkarstva, slikarja [[Milan Klemenčič|Milana Klemenčiča]]. Zbirka vse bolj postaja pomemben delček slovenske kulturne dediščine.


2002: Marjan Gabrijelčič
 
1978 - 2002: Ignacije Šunjić
V novembru 2011 je LGL postalo soustanovitelj novega gledališkega združenja NEECPA  – The Northern and Eastern European Centre for Puppet Arts. Združenje je namenjeno mednarodnemu sodelovanju profesionalnih akterjev s področja lutkovnega gledališča.  S stalno prisotnostjo v mednarodnem prostoru se je gledališče uveljavilo kot eden najpomembnejših akterjev v tem delu regije, mednarodni festival sodobne lutkovne umetnosti [[Mednarodni festival Lutke|LUTKE]] pa uživa sloves ene pomembnejših lutkovnih manifestacij v Evropi. Gledališče posebno pozornost namenja tudi kulturno-umetnostni vzgoji. S svojimi kakovostnimi in raznolikimi programi si sistematično prizadeva za krepitev standardov in sistemsko umeščanje kakovostnih kulturnih vsebin v programe vzgojno-izobraževalnih ustanov. V zadnjih letih se gledališče intenzivno povezuje v evropska koprodukcijska in partnerska razmerja (EU projekti: Napp, Mapping, ConnectUp, Puppets and Design), z letom 2021 pa je postal vodilni partner dvoletnega evropskega projekta Kritiška platforma sodobnega lutkarstva (EU Contemporary Puppetry Critical Platform). S projektom vzpostavljajo sodobno lutkovno mrežo in spletno platformo, na kateri bodo dostopne mednarodne refleksije in teatrološke analize s področja sodobne lutkovne
1976 – 1977: Štefan Potočnik
 
1972 - 1975: Matija Milčinski
==Direktorji==
1956 – 1972: Polde Dežman
*2011 - [[Uroš Korenčan]]
1950 – 1955: Jože Pengov
*2010 - 2011 [[Jera Ivanc]], v.d.
1948 – 1950: Jože Šorn (upravnik MLG)
*2002 - 2010: [[Marjan Gabrijelčič]]
*1978 - 2002: [[Ignacije Šunjić]]
*1976 – 1977: [[Štefan Potočnik]]
*1972 - 1975: [[Matija Milčinski]]
*1956 – 1972: [[Polde Dežman]]
*1950 – 1955: [[Jože Pengov]]
*1948 – 1950: [[Jože Šorn]] (upravnik MLG)


==Umetniški vodje==
==Umetniški vodje==
*[[Barbara Hieng Samobor]]
*2013 -  [[Ajda Rooss]]
*2010 - 2013 [[Jera Ivanc]]
*[[Iztok Valič]]
*2007 - 2009: [[Jelena Sitar|Jelena Sitar Cvetko]]
*1999 – 2007: [[Barbara Hieng Samobor]]
*1989 – 1999: [[Mojca Kreft]]
*1989 – 1999: [[Mojca Kreft]]
*1988 – 1989: [[Alenka Pirjevec]]
*1985 - 1987: [[Matija Milčinski]]
*1979 – 1984: [[Edi Majaron]]
*1977 – 1979: Albert Kos
*1968 – 1976: [[Matjaž Loboda]]
*1950 – 1968: [[Jože Pengov]] (neformalni umetniški vodja)
==Člani ansambla==
*[[Miha Arh]]
*[[Jan Bučar]]
*[[Lovro Finžgar]]
*[[Urška Hlebec]]
*[[Ana Hribar]]
*[[Nina Ivanič]]
*[[Asja Kahrimanović|Asja Kahrimanović Babnik]]
*[[Aja Kobe]]
*[[Sonja Kononenko]]
*[[Polona Kores|Polonca Kores]]
*[[Rok Kunaver]]
*[[Maja Kunšič]]
*[[Jernej Kuntner]]
*[[Iztok Lužar]]
*[[Gašper Malnar]]
*[[Martina Maurič Lazar]]
*[[Matevž Müller]]
*[[Alenka Tetičkovič]]
*[[Ajda Toman]]
*[[Brane Vižintin]]
*[[Zala Ana Štiglic]]
*[[Jure Lajovic]]
*[[Matej Zemljič]]
*[[Voranc Boh]]
*[[Martin Mlakar]]
==Festivali==
*'''[[Mednarodni festival Lutke|Festival Lutke]]'''
*'''[[Zlata paličica]]'''


==Nekdanji člani ansambla==
==Sedanji člani ansambla==
==Nagrajene uprizoritve==
==Nagrajene uprizoritve==
==Bibliografija==
*'''Sedem vprašanj o sreči'''
**2021 nagrada za uprizoritev po presoji žirije, 56. festival [[Borštnikovo srečanje]], Maribor
 
*'''Nasvidenje'''
**2019  grand prix, 52. mednarodni festival lutkovnih gledališč PIF, Hrvaška
 
*'''Akvarij'''
**2019 nagrada za izvirno idejo na mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Teatralna Karuzela v poljskem Lodžu
 
*'''Nekoč, ko nas ni bilo več'''
**2017 nagrada za najboljšo mladinsko predstavo, festival [[Zlata paličica]] 2017, Ljubljana
 
*'''Nekje drugje'''
**2019 nagrada za najboljšo predstavo na mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Teatralna Karuzela v poljskem Lodžu
**2017 posebna nagrada žirije za uspešno kombinacijo lutkarskega načina razmišljanja in uporabe sodobne tehnologije pri realizaciji teme, Mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb
 
*'''Zločin in kazen''' (produkcija [[AGRFT]] in LGL)
**2017 nagrada Društva slovenskih kritikov in teatrologov za najboljšo predstavo sezone 2016/17
 
*'''Medved in mali'''
**2017 najboljša predstava Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor<br />
**2017 nagrada igralki [[Maja Kunšič|Maji Kunšič]] za animacijo v predstavi, Bienale lutkovnih ustvarjalcev, Maribor<br />
**2017 nagrada Donni Wilson za likovno podobo predstave, Bienale lutkovnih ustvarjalcev, Maribor<br />
**2017 najboljša otroška predstava, festival [[Zlata paličica]] 2017, Ljubljana
 
*'''Ti loviš!'''
**2017 posebna nagrada za dramsko besedilo Saši Eržen, nagrada za režijo [[Silvan Omerzu|Silvanu Omerzuju]] in igralska nagrada [[Martina Maurič Lazar|Martini Maurič Lazar]] in [[Brane Vižintin|Branetu Vižintinu]], mednarodni lutkovni festival Zlata iskra v Kragujevcu, Srbija<br />
**2015 častno priznanje za animacijo [[Martina Maurič Lazar|Martini Maurič Lazar]] in [[Brane Vižintin|Branetu Vižintinu]], mednarodni festival Mateřinka, Liberec, Češka<br />
**2013 nagrada 25 zlatih zvezdic otroške žirije, [[Poletni lutkovni pristan]], Maribor<br />
**2013 nagrada za igro in animacijo [[Martina Maurič Lazar|Martini Maurič Lazar]] in [[Brane Vižintin|Branetu Vižintinu]], Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor
 
*'''Močeradek gre čez cesto'''
**2014 nagrada za režijo [[Matija Solce|Matiji Solcetu]], mednarodni festival PIF, Zagreb, Hrvaška<br />
**2013 nagrada za inovativni avtorski pristop [[Matija Solce|Matiji Solcetu]], [[Zlata paličica]], Ljubljana<br />
**2013 nagrada za inteligentni pristop h gledališču za otroke, za udobno in nežno zatočišče, ki ga je ponudila občinstvu, še posebej članom žirije na zadnji dan festivala, mednarodni festival Tallinn Treff, Talin, Estonija
 
*'''Turlututu'''
**2017 posebno nagrado za izvirno vključevanje otrok v svet gledališča, lutkovni festival Omsk, Rusija<br />
**2014 nagrada za inovativno interaktivnost, mednarodni festival The Magic Curtain, Targovište, Bolgarija<br />
**2014 nagrada 25 zlatih zvezdic otroške žirije, [[Poletni lutkovni pristan]], Maribor<br />
**2015 nagrada za najboljšo predstavo namenjeno predšolskim otrokom na 16. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade [[Zlata paličica]], Ljubljana
 
*'''Mala in velika Luna'''
**2014 nagrada za najboljšo kostumografijo [[Alan Hranitelj|Alanu Hranitelju]], Naj, naj, naj festival, Zagreb, Hrvaška<br />
**2011 nagrada Zlata pika, Pikin festival, Velenje
 
*'''Živalska farma'''
**2013 nagrada za najboljšo predstavo, [[Zlata paličica]], Ljubljana
 
*'''Romeo & Julija'''
**2012 grand prix – nagrada za najboljšo predstavo, mednarodni festival TIBA, Beograd, Srbija
 
*'''Vžigalnik'''
**2012 nagrada za kostumografijo Iztoku Hrgi, svetovni lutkovni festival UNIMA 2012, Chengdu, Kitajska
**2010 nagrada za animacijo [[Maja Kunšič|Maji Kunšič]], [[Gašper Malnar|Gašperju Malnarju]] in [[Iztok Lužar|Iztoku Lužarju]], [[Poletni lutkovni pristan]], Maribor
**2010 nagrada za vlogo v predstavi [[Gašper Malnar|Gašperju Malnarju]], [[Poletni lutkovni pristan]], Maribor
**2010 nagrada za najboljšo predstavo, [[Poletni lutkovni pristan]], Maribor
 
*'''Doktor Faust'''
**2012 nagrada za ohranjanje tradicije, mednarodni festival gledališč za otroke, Banjaluka, Republika Srbska
**2009 nagrada za ohranjanje tradicije hišnega marionetnega gledališča ansamblu LGL na čelu z [[Iztok Jereb|Iztokom Jerebom]], mednarodni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
 
*'''Štirje muzikanti'''
**2011 nagrada za animacijo in izvajanje glasbe [[Martina Maurič Lazar|Martini Maurič Lazar]], [[Polona Kores|Polonci Kores]], [[Gašper Malnar|Gašperju Malnarju]] in [[Miha Arh|Mihu Arhu]], mednarodni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
**2011 nagrada otroške žirije za najboljšo predstavo v celoti, mednarodni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
**2011 nagrada [[Matija Solce|Matiji Solcetu]] za glasbo v interakciji z animacijo predmetov, Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor
**2010 nagrada za zanimivo scensko postavitev in inovativni stik z najmlajšim občinstvom, mednarodni lutkovni festival Lutke, Ljubljana
 
*'''Boksarsko srce'''
**2009 nagrada za najboljšega igralca [[Domen Valič|Domnu Valiču]], Zlata paličica, Ljubljana
 
*'''Trnjulčica'''
**2008 nagrada za najboljšo predstavo, mednarodni festival PIF, Zagreb, Hrvaška<br />
**2008 nagrada za likovno zasnovo Janu Kocmanu, Zagreb, Hrvaška<br />
**2009 nagrada za najboljšo predstavo, mednarodni festival Zlata iskra, Kragujevac, Srbija<br />
**2010 nagrada za metaforično imaginacijo, mednarodni festival Valise, Łomža, Poljska
 
*'''Krabat'''
**2015 nagrada za najboljšo glasbo Leonardu Eversu,  IX. mednarodni lutkovni festival za odrasle “PIERROT” Stara Zagora, Bolgarija
 
*'''Račka, Smrt in tulipan'''
**2021 nagrada za inovativnost v lutkarstvu, Mednarodni lutkovni festival HIP Fest, Hvammstangi<br />
**2015 nagrada za najboljšo igro in animacijo Asji Kahrimanović in Polonci Kores na 8. bienale slovenskih lutkovnih ustvarjalcev, Maribor<br />
**2015 nagrada za najboljšo likovno podobo Federici Ferrari, 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev, Maribor<br />
**2015 nagrada Grand prix za najboljšo predstavo v celoti, 48. mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb, Hrvaška<br />
**2015 nagrada za animacijo in igro Asji Kahrimanović in Polonci Kores, 48. mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb, Hrvaška<br />
**2015 nagrada za najboljšo glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju,  48. mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb, Hrvaška<br />
**2015 nagrada za oblikovanje svetlobe Fabrizio Montecchiju, 48. mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb, Hrvaška<br />
**2015 nagrada za najboljšo predstavo namenjeno mladim na 16. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana<br />
**2016 druga nagrada za predstavo, Mednarodni lutkovni festival, Kragujevac, Srbija<br />
**2016 nagrada za najboljšo glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju, Mednarodni lutkovni festival, Kragujevac, Srbija<br />
**2016 nagrada Grand prix, 25. mednarodni gledališki festival Valise, Łomża, Poljska<br />
**2016 nagrada za poetično interpretacijo zgodbe, Mednarodni lutkovni festival, Plovdiv, Bolgarija<br />
**2016 nagrada za najboljšo originalno glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju Mednarodni festival otroškega gledališča Subotica, Srbija
 
*'''Ostržek'''
**2015 posebna nagrada žirije za animacijo in interpretacijo Mihi Arhu, 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev, Maribor<br />
**2015 nagrada za najboljši glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju, 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev, Maribor
 
*'''Emil in detektivi'''
**2015  nagrada Zlata pika, Pikin festival, Velenje<br />
**2015 nagrada za najboljšo predstavo namenjeno šolskim otrokom na 16. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana
 
==Izobraževanje==
Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) v okviru izobraževanja ponuja različne letne in tematske delavnice s področja lutkarstva, gledališča, igre, plesa in glasbe za otroke in mladino. Delavnice vodijo ustvarjalci LGL pa tudi gostujoči slovenski umetniki.
 
==Viri in literatura==
[http://www.lgl.si/si/ Lutkovno gledališče Ljubljana]
 
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.lgl.si/ Lutkovno gledališče Ljubljana]
*[http://allstringsattached.eu/ Projekt All Strings Attached]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-za-trnjul%C4%8Dico Nagrada za Trnjulčico - www.sigledal.org, 16.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/boksarsko-srce-tiba Boksarsko srce - TIBA - www.sigledal.org, 10.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/uspeh-lutkarjev-lgl-na-nizozemskem Uspeh lutkarjev LGL na Nizozemskem - www.sigledal.org, 5.3.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/lgl-z-love-dolls-gostuje-na-nizozemskem LGL z Love dolls gostuje na Nizozemskem - www.sigledal.org, 12.2.2010]
*[http://siol.net/trendi/svet-znanih/oblikovalec-lutko-vzpostavi-animator-jo-ozivi-170379 Oblikovalec lutko vzpostavi, animator jo oživi - www.siol.net, 05.10.2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174338040 Lutkovni muzej, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 26.05.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174536815 Uroš Korenčan, oddaja Profil - www.rtvslo.si, 05.05.2018]

Trenutna redakcija s časom 12:22, 20. januar 2024

Opis

Osrednje slovensko lutkovno gledališče, ki deluje od leta 1948. Leta 2009 se je z njim združilo tudi poklicno dramsko Gledališče za otroke in mlade Ljubljana. Lutkovno gledališče Ljubljana tako danes na leto pripravi okrog 10 premiernih lutkovnih in dramskih predstav, obenem pa ponuja številne programe na področju kulturne vzgoje. Je producent festivalov Lutke in Zlata paličica.

Video

Koncept Nadja Ocepek, Matej Lavka, video Matej Lavka, produkcija Lutkovno gledališče Ljubljana, 2016.

Zgodovina

Ustanovitev

Lutkovno gledališče Ljubljana je bilo kot Mestno lutkovno gledališče ustanovljeno leta 1948. Prvo premiero je imelo 10. oktobra v okviru Ljubljanskega festivala. Začetni ustvarjalni zagon je mlado gledališče črpalo iz različnih tradicij, ki so zaznamovale slovensko lutkarstvo od njegovih začetkov v drugem desetletju dvajsetega stoletja do konca druge svetovne vojne.


Milan Klemenčič

Oče slovenskega lutkarstva, slikar Milan Klemenčič, ki se je "šolal" ob romantični tradiciji italijanskega in zlasti nemškega marionetnega gledališča, je svoje domače Malo marionetno gledališče predstavil javnosti leta 1910. Kasneje je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča (1920-1924) – prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča na Slovenskem, ki je delovalo v Mestnem domu, v zgradbi, kjer danes "stanuje" tudi LGL. Ustvarjalni vrh pa je Klemenčič dosegel z gledališčem Miniaturne lutke in igro Doktor Faust (1938).


Sokolsko lutkarstvo

Med obema svetovnima vojnama je v Sloveniji doživelo pravi razcvet "sokolsko lutkarstvo" po češkem vzoru. Leta 1939 je bilo namreč v okviru dejavnosti telovadnih društev Sokol registriranih kar 43 marionetnih odrov. Njihov program je imel vzgojni in "narodno buditeljski" značaj. Pomembno je predvsem kot gibanje za popularizacijo lutkarstva, saj je bila Ljubljana po njihovi zaslugi že leta 1933 gostiteljica kongresa mednarodne lutkovne zveze UNIMA. In prav iz "sokolskih" vrst so kasneje izšli prvi sodelavci Lutkovnega gledališča Ljubljana.


Partizansko lutkovno gledališče

Sokolski lutkar, kipar Lojze Lavrič, je bil leta1944 glavni pobudnik za ustanovitev Partizanskega lutkovnega gledališča, kar je delno zaznamovalo tudi program tega presenetljivega kulturnega pojava sredi evropske vojne vihre, ki pa je seveda dobil času primerno aktualno politično vsebino.


Pavlihov oder

Značilnost prvega obdobja slovenske lutkovne zgodovine je bila prevlada marionet. Šele leta 1934 je etnolog dr. Niko Kuret ustanovil oder ročnih lutk in pet let kasneje s Pavlihovo druščino na Radiu Ljubljana uveljavil Pavliho, slovensko različico Pulcinelle, Kasperla, Puncha, Petruške ... Tega burkeža in veseljaka je že od vsega začetka poosebljal igralec Jože Pengov, ki je kasneje kot prvi (neformalni) umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana na novi oder ročnih lutk pripeljal tudi Pavliho.


MLG – LGL, Razvojne prelomnice

Mestno lutkovno gledališče se je ob ustanovitvi kot dedič vseh teh tradicij znašlo v nekakšnem labirintu različnih estetik. Zato prva leta lahko označimo kot leta iskanj – tako vsebinskih kot organizacijskih. Predvsem po zaslugi Jožeta Pengova, direktorja, umetniškega vodje, režiserja, dramaturga, pisca in igralca, utemeljitelja sodobnega slovenskega lutkovnega gledališča, je kmalu našlo svoj lastni izraz in doseglo zavidljivo umetniško raven. Z njegovimi uprizoritvami (Zvezdica Zaspanka, Ostržek, Sinja ptica, Mala čarovnica...) je gledališče prodrlo v evropski kulturni prostor.


Po Pengovovem odhodu (leta 1968) in zamenjavi generacij je bilo neizbežno iskanje novih poti, ki je pripeljalo v gledališče vrsto novih avtorjev. Pojavili so se zanimivi pisci, ki so vzpostavili nekakšno "slovensko dramaturgijo" (Frane Puntar, Svetlana Makarovič, Dušan Jovanović, Milan Dekleva ...). Žal so v sedemdesetih letih razvoj hromile velike organizacijske in prostorske težave.


Polno uveljavitev je LGL doseglo v četrtem desetletju svojega delovanja, ko je dobilo tudi nove prostore v zgradbi nekdanjega Mestnega doma (leta 1984). To je obdobje izvrstnih uprizoritev (Mali princ, Kozlovska sodba v Višnji gori, Doktor Faust, Božanska komedija, Martin Krpan, Zvezdica Zaspanka, Pravljica o carju Saltanu, Mrtvec pride po ljubico, Sapramiška ... režiserjev Edija Majarona, Mirana Herzoga, Jelene Sitar in Igorja Cvetka, Zlatka Boureka, Matije Milčinskega, Matjaža Lobode, Naceta Simončiča ...), ki so bile deležne priznanj na domačem in številnih tujih odrih po Evropi, Aziji, Afriki ter Srednji in Južni Ameriki.


Za devetdeseta leta je značilno angažiranje uveljavljenih slovenskih piscev (Ivo Svetina, Boris A. Novak, Ervin Fritz, Milan Jesih, Niko Grafenauer, Dane Zajc) in gledaliških režiserjev (Mile Korun, Janez Pipan, Zvone Šedlbauer, Vinko Möderndorfer, Boris Kobal), kar je prineslo gledališču nove razsežnosti in "vstopnice" za nekatere, do tedaj zaprte gledališke (nelutkovne) festivale (Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce – nagrada Alenki Vogelnik za scensko podobo uprizoritve na Festivalu jugoslovanskega gledališča v Sarajevu, Zakaj in Vprašaj – Borštnikovo srečanje).


Pečat posameznim obdobjem so dajali tudi likovni ustvarjalci: že Jože Pengov je v svoje uprizoritve ob uveljavljenih "hišnih" oblikovalcih (Mara Kralj, Slavko Hočevar) vključeval uveljavljene mojstre slovenske likovne umetnosti (Tone Kralj, France Mihelič - Prešernova nagrada za zasnovo Sinje ptice). Temu zgledu so sledili tudi njegovi nasledniki in med sodelavci LGL zasledimo vrsto znanih slikarjev, kiparjev in ilustratorjev (Tomaž Kržišnik – nagrada Prešernovega sklada za zasnovo Zlate ptice, Zlatko Bourek, Jože Tisnikar, Peter Černe, Marlenka in Marija Lucija Stupica, Marjan Manček, Daniel Demšar …). Stalno skrb za visoka umetniška merila potrjujejo tudi imena sodelujočih glasbenih ustvarjalcev (Bojan Adamič, Urban Koder, Borut Lesjak, Mojmir Sepe, Jože Privšek, Jani Golob, Uroš Krek, Kruno Cipci, Lojze Lebič, Darijan Božič, Aldo Kumar …).


Petdeset let in več

Ob petdesetletnici delovanja (1998) je LGL v svoji statistiki beležilo več kot 17 000 predstav in preko 2,5 milijona gledalcev. Na 120 gostovanjih po 30 deželah Evrope, Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike ter Avstralije je gledališče obiskalo preko 90 mest in bilo pri tem deležno mnogih priznanj in festivalskih nagrad.


Programska struktura se je ves čas gibala med klasiko in sodobnostjo, namenjena pa je bila predvsem najmlajši publiki. Posebno skrb je LGL vedno posvečalo domačim avtorjem, saj ob 246 igrah najdemo 175 imen slovenskih piscev, od tega kar 89 različnih. Med njimi velja na prvem mestu omeniti Svetlano Makarovič z 19 uprizoritvami.


Gledališče upravlja s petimi stalnimi prizorišči, kjer pripravi na leto do dvanajst premiernih uprizoritev. Lutkovno gledališče Ljubljana je z več kot 120.000 obiskovalci letno med najbolj obiskanimi slovenskimi gledališči. Repertoarna struktura se vsa leta giblje med klasiko in sodobnostjo, med domačimi in tujimi avtorji. Največ skrbi je namenjeno najmlajši publiki, vendar gledališče pripravlja tudi zahtevnejše uprizoritve za mladino in odrasle.


Gledališče občasno sodeluje s slovensko televizijo in filmom, nekaj predstav pa so posnele tudi tuje televizije. Poleg tega pripravlja skupne uprizoritve z drugimi slovenskimi gledališči. Bogata vsebinska in tehnološka raznolikost programov je v vseh teh letih ustvarila obsežno zbirko lutk, v kateri je tudi izredno zanimiva zapuščina nestorja slovenskega lutkarstva, slikarja Milana Klemenčiča. Zbirka vse bolj postaja pomemben delček slovenske kulturne dediščine.


V novembru 2011 je LGL postalo soustanovitelj novega gledališkega združenja NEECPA – The Northern and Eastern European Centre for Puppet Arts. Združenje je namenjeno mednarodnemu sodelovanju profesionalnih akterjev s področja lutkovnega gledališča. S stalno prisotnostjo v mednarodnem prostoru se je gledališče uveljavilo kot eden najpomembnejših akterjev v tem delu regije, mednarodni festival sodobne lutkovne umetnosti LUTKE pa uživa sloves ene pomembnejših lutkovnih manifestacij v Evropi. Gledališče posebno pozornost namenja tudi kulturno-umetnostni vzgoji. S svojimi kakovostnimi in raznolikimi programi si sistematično prizadeva za krepitev standardov in sistemsko umeščanje kakovostnih kulturnih vsebin v programe vzgojno-izobraževalnih ustanov. V zadnjih letih se gledališče intenzivno povezuje v evropska koprodukcijska in partnerska razmerja (EU projekti: Napp, Mapping, ConnectUp, Puppets and Design), z letom 2021 pa je postal vodilni partner dvoletnega evropskega projekta Kritiška platforma sodobnega lutkarstva (EU Contemporary Puppetry Critical Platform). S projektom vzpostavljajo sodobno lutkovno mrežo in spletno platformo, na kateri bodo dostopne mednarodne refleksije in teatrološke analize s področja sodobne lutkovne

Direktorji

Umetniški vodje

Člani ansambla

Festivali

Nagrajene uprizoritve

  • Sedem vprašanj o sreči
  • Nasvidenje
    • 2019 grand prix, 52. mednarodni festival lutkovnih gledališč PIF, Hrvaška
  • Akvarij
    • 2019 nagrada za izvirno idejo na mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Teatralna Karuzela v poljskem Lodžu
  • Nekoč, ko nas ni bilo več
    • 2017 nagrada za najboljšo mladinsko predstavo, festival Zlata paličica 2017, Ljubljana
  • Nekje drugje
    • 2019 nagrada za najboljšo predstavo na mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Teatralna Karuzela v poljskem Lodžu
    • 2017 posebna nagrada žirije za uspešno kombinacijo lutkarskega načina razmišljanja in uporabe sodobne tehnologije pri realizaciji teme, Mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb
  • Zločin in kazen (produkcija AGRFT in LGL)
    • 2017 nagrada Društva slovenskih kritikov in teatrologov za najboljšo predstavo sezone 2016/17
  • Medved in mali
    • 2017 najboljša predstava Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor
    • 2017 nagrada igralki Maji Kunšič za animacijo v predstavi, Bienale lutkovnih ustvarjalcev, Maribor
    • 2017 nagrada Donni Wilson za likovno podobo predstave, Bienale lutkovnih ustvarjalcev, Maribor
    • 2017 najboljša otroška predstava, festival Zlata paličica 2017, Ljubljana
  • Močeradek gre čez cesto
    • 2014 nagrada za režijo Matiji Solcetu, mednarodni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
    • 2013 nagrada za inovativni avtorski pristop Matiji Solcetu, Zlata paličica, Ljubljana
    • 2013 nagrada za inteligentni pristop h gledališču za otroke, za udobno in nežno zatočišče, ki ga je ponudila občinstvu, še posebej članom žirije na zadnji dan festivala, mednarodni festival Tallinn Treff, Talin, Estonija
  • Turlututu
    • 2017 posebno nagrado za izvirno vključevanje otrok v svet gledališča, lutkovni festival Omsk, Rusija
    • 2014 nagrada za inovativno interaktivnost, mednarodni festival The Magic Curtain, Targovište, Bolgarija
    • 2014 nagrada 25 zlatih zvezdic otroške žirije, Poletni lutkovni pristan, Maribor
    • 2015 nagrada za najboljšo predstavo namenjeno predšolskim otrokom na 16. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana
  • Mala in velika Luna
    • 2014 nagrada za najboljšo kostumografijo Alanu Hranitelju, Naj, naj, naj festival, Zagreb, Hrvaška
    • 2011 nagrada Zlata pika, Pikin festival, Velenje
  • Živalska farma
  • Romeo & Julija
    • 2012 grand prix – nagrada za najboljšo predstavo, mednarodni festival TIBA, Beograd, Srbija
  • Doktor Faust
    • 2012 nagrada za ohranjanje tradicije, mednarodni festival gledališč za otroke, Banjaluka, Republika Srbska
    • 2009 nagrada za ohranjanje tradicije hišnega marionetnega gledališča ansamblu LGL na čelu z Iztokom Jerebom, mednarodni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
  • Štirje muzikanti
    • 2011 nagrada za animacijo in izvajanje glasbe Martini Maurič Lazar, Polonci Kores, Gašperju Malnarju in Mihu Arhu, mednarodni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
    • 2011 nagrada otroške žirije za najboljšo predstavo v celoti, mednarodni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
    • 2011 nagrada Matiji Solcetu za glasbo v interakciji z animacijo predmetov, Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor
    • 2010 nagrada za zanimivo scensko postavitev in inovativni stik z najmlajšim občinstvom, mednarodni lutkovni festival Lutke, Ljubljana
  • Boksarsko srce
    • 2009 nagrada za najboljšega igralca Domnu Valiču, Zlata paličica, Ljubljana
  • Trnjulčica
    • 2008 nagrada za najboljšo predstavo, mednarodni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
    • 2008 nagrada za likovno zasnovo Janu Kocmanu, Zagreb, Hrvaška
    • 2009 nagrada za najboljšo predstavo, mednarodni festival Zlata iskra, Kragujevac, Srbija
    • 2010 nagrada za metaforično imaginacijo, mednarodni festival Valise, Łomža, Poljska
  • Krabat
    • 2015 nagrada za najboljšo glasbo Leonardu Eversu, IX. mednarodni lutkovni festival za odrasle “PIERROT” Stara Zagora, Bolgarija
  • Račka, Smrt in tulipan
    • 2021 nagrada za inovativnost v lutkarstvu, Mednarodni lutkovni festival HIP Fest, Hvammstangi
    • 2015 nagrada za najboljšo igro in animacijo Asji Kahrimanović in Polonci Kores na 8. bienale slovenskih lutkovnih ustvarjalcev, Maribor
    • 2015 nagrada za najboljšo likovno podobo Federici Ferrari, 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev, Maribor
    • 2015 nagrada Grand prix za najboljšo predstavo v celoti, 48. mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
    • 2015 nagrada za animacijo in igro Asji Kahrimanović in Polonci Kores, 48. mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
    • 2015 nagrada za najboljšo glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju, 48. mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
    • 2015 nagrada za oblikovanje svetlobe Fabrizio Montecchiju, 48. mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb, Hrvaška
    • 2015 nagrada za najboljšo predstavo namenjeno mladim na 16. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana
    • 2016 druga nagrada za predstavo, Mednarodni lutkovni festival, Kragujevac, Srbija
    • 2016 nagrada za najboljšo glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju, Mednarodni lutkovni festival, Kragujevac, Srbija
    • 2016 nagrada Grand prix, 25. mednarodni gledališki festival Valise, Łomża, Poljska
    • 2016 nagrada za poetično interpretacijo zgodbe, Mednarodni lutkovni festival, Plovdiv, Bolgarija
    • 2016 nagrada za najboljšo originalno glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju Mednarodni festival otroškega gledališča Subotica, Srbija
  • Ostržek
    • 2015 posebna nagrada žirije za animacijo in interpretacijo Mihi Arhu, 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev, Maribor
    • 2015 nagrada za najboljši glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju, 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev, Maribor
  • Emil in detektivi
    • 2015 nagrada Zlata pika, Pikin festival, Velenje
    • 2015 nagrada za najboljšo predstavo namenjeno šolskim otrokom na 16. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana

Izobraževanje

Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) v okviru izobraževanja ponuja različne letne in tematske delavnice s področja lutkarstva, gledališča, igre, plesa in glasbe za otroke in mladino. Delavnice vodijo ustvarjalci LGL pa tudi gostujoči slovenski umetniki.

Viri in literatura

Lutkovno gledališče Ljubljana

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Lutkovno_gledališče_Ljubljana&oldid=61104«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori