Peter Boštjančič: Razlika med redakcijama
Vrstica 14: Vrstica 14:


Leta 1998 je ustanovil Studio Gledališče, kjer je režiral Sofoklejevo Antigono, Pinterjevo Prevaro, dramo Gorkega Na dnu, Grumovo dramo Pierrot in Pierrette, Bettijev Zločin na kozjem otoku, Medveda in Snubača Čehova, dramatiziral in režiral je Cankarjev roman Hiša Marije Pomočnice. Za dolgoletno delo z mladimi gledališkimi navdušenci, okronano z uspešnimi projekti oz. odmevnimi gledališkimi predstavami, je v letu 2009 prejel zlato plaketo ZKD Slovenije.
Leta 1998 je ustanovil Studio Gledališče, kjer je režiral Sofoklejevo Antigono, Pinterjevo Prevaro, dramo Gorkega Na dnu, Grumovo dramo Pierrot in Pierrette, Bettijev Zločin na kozjem otoku, Medveda in Snubača Čehova, dramatiziral in režiral je Cankarjev roman Hiša Marije Pomočnice. Za dolgoletno delo z mladimi gledališkimi navdušenci, okronano z uspešnimi projekti oz. odmevnimi gledališkimi predstavami, je v letu 2009 prejel zlato plaketo ZKD Slovenije.
==Življenjepis==
Dramski igralec Peter Boštjančič se je rodil 1. oktobra 1952 v Mariboru, kjer je končal srednješolsko izobrazbo na II. gimnaziji. Nato je vpisal študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a je že leta 1972 pristal na  AGRFT v Ljubljani, kjer  je študiral dramsko igro in umetniško besedo od leta 1972 do 1976 v letniku Franceta Jamnika in študij zaključil z vlogo Cliffa Lewisa v Osbornovi igri Ozri se v gnevu. Diplomiral je leta 1999.
Takoj po študiju je sodeloval z nekaterimi ljubljanskimi eksperimentalnimi gledališči in začel delati v SLG Celje, kjer se je leta 1978 tudi zaposlil. Član celjskega ansambla je bil vse do leta 1996, ko je odšel v Dramo SNG Maribor, katere prvak in eden izmed nosilcev repertoarja je še danes.
V petintridesetih letih gledališkega ustvarjanja je Peter Boštjančič  ustvaril okoli 100 gledaliških vlog in sodeloval v več kot dvajsetih filmih. Je izreden karakterni igralec, neposreden in eruptiven. Za svoje kreacije je bil štirikrat nagrajen na Borštnikovem srečanju v Mariboru, za vlogo Hamleta je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca, trikrat pa ga je nagradilo občinstvo Borštnikovega srečanja za vloge Ivan Marojević (N. Prokić, Metastabilni graal), ) Shylock,  (Shakespeare, Beneški trgovec,) John Proctor (A. Miller, Lov na čarovnice).
Razpon njegovih kreacij sega vse od svetovne in slovenske klasike do najsodobnejših besedil, srečuje se z zelo različnimi režiserji in avtorskimi poetikami, a v okviru danih možnosti vehementno in študiozno išče svoj lik in njegovo mesto v uprizoritvi.
Med njegovimi pomembnejšimi vlogami so: Branko Mitić (D. Jovanović, Prevzgoja srca), Hamlet (Shakespeare, Hamlet), Ruy Blas (V. Hugo, Ruy Blas), Nadvojvoda Visconti, Ivan Marojević (N. Prokić, Metastabilni graal), Saljoni (A. P. Čehov, Tri sestre), Tom Wingfield (T. Williams, Steklena menažerija), Vikont de Valmont (C. de Laclos-C. Hampton, Nevarna razmerja), Jazon (D. Zajc, Medeja), Leonardo (F. García Lorca, Krvava svatba), Edmond (D. Mamet, Edmond), Komi Otmar Prelih (S. Grum-D. Zlatar Frey, Dogodek v mestu Gogi, 1991), Matiček (A. T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi), Shylock, Rihard III. (Shakespeare, Beneški trgovec, Rihard III.), John Proctor (A. Miller, Lov na čarovnice), Antonio Salieri (P. Shaffer, Amadeus), Howard Hogan, Dr. Nestor (N. Silver, Debeluhi v krilcih), Moški (J. Fosse, Jesenski sen), Bohr (M. Frayn, Kopenhagen).
Igra tudi v filmih in za vlogo Emila v Jurjaševičevem filmu Trije prispevki k slovenski blaznosti, je prejel naziv igralca leta . Na televiziji pa se je najširšemu krogu občinstva predstavil v nadaljevanki Jacobus Gallus Frana  Žižka.
Leta 1998 je ustanovil Studio Gledališče, kjer je režiral Sofoklejevo Antigono, Pinterjevo Prevaro, dramo Gorkega Na dnu, Grumovo dramo Pierrot in Pierrette, Bettijev Zločin na kozjem otoku, Medveda in Snubača Čehova, dramatiziral in režiral je Cankarjev roman Hiša Marije Pomočnice. Za dolgoletno delo z mladimi gledališkimi navdušenci, okronano z uspešnimi projekti oz. odmevnimi gledališkimi predstavami, je v letu 2009 prejel zlato plaketo ZKD Slovenije.


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==

Redakcija: 06:02, 29. julij 2010

Peter Boštjančič, foto:Boris Farič

Dramski igralec Peter Boštjančič se je rodil 1. oktobra 1952 v Mariboru, kjer je končal srednješolsko izobrazbo na II. gimnaziji. Nato je vpisal študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a je že leta 1972 pristal na AGRFT v Ljubljani, kjer je študiral dramsko igro in umetniško besedo od leta 1972 do 1976 v letniku Franceta Jamnika in študij zaključil z vlogo Cliffa Lewisa v Osbornovi igri Ozri se v gnevu. Diplomiral je leta 1999. Takoj po študiju je sodeloval z nekaterimi ljubljanskimi eksperimentalnimi gledališči in začel delati v SLG Celje, kjer se je leta 1978 tudi zaposlil. Član celjskega ansambla je bil vse do leta 1996, ko je odšel v Dramo SNG Maribor, katere prvak in eden izmed nosilcev repertoarja je še danes. V petintridesetih letih gledališkega ustvarjanja je Peter Boštjančič ustvaril okoli 100 gledaliških vlog in sodeloval v več kot dvajsetih filmih. Je izreden karakterni igralec, neposreden in eruptiven. Za svoje kreacije je bil štirikrat nagrajen na Borštnikovem srečanju v Mariboru, za vlogo Hamleta je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca, trikrat pa ga je nagradilo občinstvo Borštnikovega srečanja za vloge Ivan Marojević (N. Prokić, Metastabilni graal), ) Shylock, (Shakespeare, Beneški trgovec,) John Proctor (A. Miller, Lov na čarovnice). Razpon njegovih kreacij sega vse od svetovne in slovenske klasike do najsodobnejših besedil, srečuje se z zelo različnimi režiserji in avtorskimi poetikami, a v okviru danih možnosti vehementno in študiozno išče svoj lik in njegovo mesto v uprizoritvi. Med njegovimi pomembnejšimi vlogami so: Branko Mitić (D. Jovanović, Prevzgoja srca), Hamlet (Shakespeare, Hamlet), Ruy Blas (V. Hugo, Ruy Blas), Nadvojvoda Visconti, Ivan Marojević (N. Prokić, Metastabilni graal), Saljoni (A. P. Čehov, Tri sestre), Tom Wingfield (T. Williams, Steklena menažerija), Vikont de Valmont (C. de Laclos-C. Hampton, Nevarna razmerja), Jazon (D. Zajc, Medeja), Leonardo (F. García Lorca, Krvava svatba), Edmond (D. Mamet, Edmond), Komi Otmar Prelih (S. Grum-D. Zlatar Frey, Dogodek v mestu Gogi, 1991), Matiček (A. T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi), Shylock, Rihard III. (Shakespeare, Beneški trgovec, Rihard III.), John Proctor (A. Miller, Lov na čarovnice), Antonio Salieri (P. Shaffer, Amadeus), Howard Hogan, Dr. Nestor (N. Silver, Debeluhi v krilcih), Moški (J. Fosse, Jesenski sen), Bohr (M. Frayn, Kopenhagen).

Igra tudi v filmih in za vlogo Emila v Jurjaševičevem filmu Trije prispevki k slovenski blaznosti, je prejel naziv igralca leta . Na televiziji pa se je najširšemu krogu občinstva predstavil v nadaljevanki Jacobus Gallus Frana Žižka.

Leta 1998 je ustanovil Studio Gledališče, kjer je režiral Sofoklejevo Antigono, Pinterjevo Prevaro, dramo Gorkega Na dnu, Grumovo dramo Pierrot in Pierrette, Bettijev Zločin na kozjem otoku, Medveda in Snubača Čehova, dramatiziral in režiral je Cankarjev roman Hiša Marije Pomočnice. Za dolgoletno delo z mladimi gledališkimi navdušenci, okronano z uspešnimi projekti oz. odmevnimi gledališkimi predstavami, je v letu 2009 prejel zlato plaketo ZKD Slovenije.

Življenjepis

Dramski igralec Peter Boštjančič se je rodil 1. oktobra 1952 v Mariboru, kjer je končal srednješolsko izobrazbo na II. gimnaziji. Nato je vpisal študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a je že leta 1972 pristal na AGRFT v Ljubljani, kjer je študiral dramsko igro in umetniško besedo od leta 1972 do 1976 v letniku Franceta Jamnika in študij zaključil z vlogo Cliffa Lewisa v Osbornovi igri Ozri se v gnevu. Diplomiral je leta 1999. Takoj po študiju je sodeloval z nekaterimi ljubljanskimi eksperimentalnimi gledališči in začel delati v SLG Celje, kjer se je leta 1978 tudi zaposlil. Član celjskega ansambla je bil vse do leta 1996, ko je odšel v Dramo SNG Maribor, katere prvak in eden izmed nosilcev repertoarja je še danes. V petintridesetih letih gledališkega ustvarjanja je Peter Boštjančič ustvaril okoli 100 gledaliških vlog in sodeloval v več kot dvajsetih filmih. Je izreden karakterni igralec, neposreden in eruptiven. Za svoje kreacije je bil štirikrat nagrajen na Borštnikovem srečanju v Mariboru, za vlogo Hamleta je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca, trikrat pa ga je nagradilo občinstvo Borštnikovega srečanja za vloge Ivan Marojević (N. Prokić, Metastabilni graal), ) Shylock, (Shakespeare, Beneški trgovec,) John Proctor (A. Miller, Lov na čarovnice). Razpon njegovih kreacij sega vse od svetovne in slovenske klasike do najsodobnejših besedil, srečuje se z zelo različnimi režiserji in avtorskimi poetikami, a v okviru danih možnosti vehementno in študiozno išče svoj lik in njegovo mesto v uprizoritvi. Med njegovimi pomembnejšimi vlogami so: Branko Mitić (D. Jovanović, Prevzgoja srca), Hamlet (Shakespeare, Hamlet), Ruy Blas (V. Hugo, Ruy Blas), Nadvojvoda Visconti, Ivan Marojević (N. Prokić, Metastabilni graal), Saljoni (A. P. Čehov, Tri sestre), Tom Wingfield (T. Williams, Steklena menažerija), Vikont de Valmont (C. de Laclos-C. Hampton, Nevarna razmerja), Jazon (D. Zajc, Medeja), Leonardo (F. García Lorca, Krvava svatba), Edmond (D. Mamet, Edmond), Komi Otmar Prelih (S. Grum-D. Zlatar Frey, Dogodek v mestu Gogi, 1991), Matiček (A. T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi), Shylock, Rihard III. (Shakespeare, Beneški trgovec, Rihard III.), John Proctor (A. Miller, Lov na čarovnice), Antonio Salieri (P. Shaffer, Amadeus), Howard Hogan, Dr. Nestor (N. Silver, Debeluhi v krilcih), Moški (J. Fosse, Jesenski sen), Bohr (M. Frayn, Kopenhagen).

Igra tudi v filmih in za vlogo Emila v Jurjaševičevem filmu Trije prispevki k slovenski blaznosti, je prejel naziv igralca leta . Na televiziji pa se je najširšemu krogu občinstva predstavil v nadaljevanki Jacobus Gallus Frana Žižka.

Leta 1998 je ustanovil Studio Gledališče, kjer je režiral Sofoklejevo Antigono, Pinterjevo Prevaro, dramo Gorkega Na dnu, Grumovo dramo Pierrot in Pierrette, Bettijev Zločin na kozjem otoku, Medveda in Snubača Čehova, dramatiziral in režiral je Cankarjev roman Hiša Marije Pomočnice. Za dolgoletno delo z mladimi gledališkimi navdušenci, okronano z uspešnimi projekti oz. odmevnimi gledališkimi predstavami, je v letu 2009 prejel zlato plaketo ZKD Slovenije.

Vloge v gledališču

v letih 2001-

v letih 1991-2000

v letih 1981-1990

v letih 1971-1980

Vloge na filmu in televiziji

  • 1999 Jože; Priključitev Prekmurja Sloveniji, r. Miki Roš
  • 1998 Jože; Brezno, r. Igor Šmid
  • 1997 Trstenjak; Poletna idila, r. Tugo Štiglic
  • 1996 Junaki petega razreda, r. Boris Jurjaševič,
  • 1995 Taksist; Radio doc., r. Miran Zupanič
  • 1995 Strah pred pristajanjem, r. Polona Sepe,
  • 1994 Bebeli Babič; Halgato, r. Andrej Mlakar
  • 1991 Gallus; Jacobus Gallus, r. Fran Žižek
  • 1990 Blatnik; Umetni raj, r. Karpo Godina,Viba film Ljubljana
  • 1989 Klas; Kavarna Astoria, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
  • 1988 Moški; P. S. (Post scriptum), r. Boštjan Hladnik, Marcel Buh, Andrej Stojan, Viba film Ljubljana
  • 1987 Živela svoboda, r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana
  • 1987 Laco; Ljubezni Branke Kolak, r. Boris Jurjaševič,Viba film Ljubljana
  • 1986 Sebastijan Krelj; Heretik, r. Andrej Stojan, TV Ljubljana in Viba film Ljubljana
  • 1983 Oblaki so rdeči, r. Andrej Stojan
  • 1983 Emil; Trije prispevki k slovenski blaznosti, r. Mitja Milavec, Boris Jurjaševič, Žarko Lužnik,Viba film Ljubljana
  • 1982 Razseljena oseba, r. Marjan Ciglič,Viba film Ljubljana & Vesna film Ljubljana
  • 1980 Leon; Nasvidenje v naslednji vojni, r. Živojin Pavlović,Viba film Ljubljana in Vesna film
  • 1980 Grafik; Prestop, r. Matija Miličinski, Viba film in Vesna film Ljubljana
  • 1980 Agent; Splav meduze, r. Karpo Godina, TV Beograd in Viba film
  • 1979 Montales; Iskanja, r.Matjaž Klopčič, Viba film in Vesna film, Ljubljana
  • 1975 Med strahom in dolžnostjo, r.Vojko Duletić, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana



Nagrade

  • 2007 Glazerjeva listina
  • 1998 Borštnikova nagrada občinstva za vlogo Johna Proctorja (A. Miller Lov na čarovnice, Drama SNG Maribor)
  • 1995 Borštnikova nagrada občinstva za najboljšega igralca za vlogo Shylocka (W. Shakespeare Beneški trgovec, SLG Celje)
  • 1988 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Nadvojvode Viscontija in Ivana Marojevića (N. Prokić Metastabilni graal, Drama SNG Maribor) ter vlogo Vasilija Vasiljevića Salonija (A. P. Čehov Tri sestre, Drama SNG Maribor)
  • 1987 Borštnikova nagrada za vlogo Ivana Marojeviča (N. Prokić Metastabilni graal, Drama SNG Maribor)
  • 1983 Filmski igralec leta za vlogo Emila (v filmu B. Jurjaševiča Trije prispevki k slovenski blaznosti)
  • 1982 Prešernova nagrada mesta Celje
  • 1982 Nagrada RTV Ljubljana za vlogo Hamleta (W. Shakespeare Hamlet, SLG Celje)
  • 1982 Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije
  • 1981 Borštnikova nagrada za mladega igralca za vlogo Hamleta (W. Shakespeare Hamlet, SLG Celje)
  • 1976 Prešernova študentska nagrada za vlogo Hamleta ((W. Shakespeare Hamlet, AGRFT Ljubljana)

Literatura

  • V delavnico sem tvojo zrl. Uredila Amelia Kraigher. Maribor: Drama SNG Maribor, 2003.

Zunanje povezave

SNG Maribor

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Peter_Boštjančič&oldid=4664«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori