Mestno gledališče Ptuj: Razlika med redakcijama

Trenutna redakcija s časom 13:00, 29. avgust 2024

MG Ptuj, december 2007, foto: Damjan Švarac

Predstavitev gledališča

Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj
Število sedežev v dvorani: 180
Število premier v sezoni: 4 - 5
Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in mladino
Prireja bienalni Festival Monodrame in Slovenski festival komornega gledališča SKUP
Direktor: Peter Srpčič

Zgodovina

kratek pregled

Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. Diletantsko društvo je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera). Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev. Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega Dramatičnega društva. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju. Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom Narodno gledališče v Ptuju, ki se je jeseni 1946 preimenovalo v Ljudsko, jeseni 1947 pa v Sindikalno, vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno Okrajno gledališče, ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod Gledališče Ptuj.

Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995

Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno "počitniško-gledališko" druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini Zato. Zato-jevci (Nenad Tokalić, Gregor Geč, Peter Srpčič, Tadej Toš, Vesna Tomsič, Franc Mlakar, Samo M. Strelec idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro Na odprtem morju (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model Gledališča Zato. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj 4. decembra 1995. Prva uprizoritev novega gledališča je bila 26. februarja 1996 monodrama Wilhelma Reicha Govor malemu človeku, v izvedbi Vlada Novaka in režiji Sama M. Strelca.

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
+[[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]
 [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]
 [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]
-[[Kategorija:Javni zavodi - ustanoviteljica občina|Mestno gledališče Ptuj]]
+[[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]
 [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]
 [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]
@@ Vrstica 13: / Vrstica 13: @@
 ;<nowiki>Število premier v sezoni: 4 - 5</nowiki>
 ;<nowiki>Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in </nowiki>mladino
-;Prireja bienalni [[festival monodrame]] in [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]
+;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''
-;<nowiki>Direktor: Rene Maurin</nowiki>
+;<nowiki>Direktor: Peter Srpčič</nowiki>
 <div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
 ==Zgodovina==
+===kratek pregled===
+Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).
+Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.
+Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.
+Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.
 ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===
-Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno "počitniško-gledališko" druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (2001), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo.  V letu 2003 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (2003), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model   opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku.
+Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno "počitniško-gledališko" druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo.  V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model   opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku.
 S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''.
-Prva uprizoritev novega gledališča je bila 26. februarja 1996 monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]].
+Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]].
 <div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
 ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===
-Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev  gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega "gnezda" izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Z njo je intenzivno sodelovala koreografka [[Mira Mijačević]]. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]])  in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]).
+Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev  gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega "gnezda" izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]])  in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]).
 <div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
@@ Vrstica 49: / Vrstica 56: @@
 Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...
 [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: "Režiser, to je Žižek." (Mavrič, 1988)
 Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]].
@@ Vrstica 57: / Vrstica 65: @@
 ===Dramatično društvo===
 Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.
-Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918.
-Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.
+Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.
 . januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.
-Predstave Dramtičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.
+Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.
 Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami!  Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.
 V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.
 Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let.  Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.
 Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.
 Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.
 Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra  Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič.
 [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.
 Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.
 Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927.
 Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: "Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!"
 V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko  zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.
-Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja.
-V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon.
+Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon.
 <div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
@@ Vrstica 115: / Vrstica 136: @@
 ===rimski čas===
 Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona.
-<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
+Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja:
+{{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}
+== Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==
-==Obnova gledališke stavbe leta 2007==
+Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).
-Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).
 Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po "novi" stavbi (računalniška 3-D animacija).
-Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub "gluhosti" države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira  jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.
+Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub "gluhosti" države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.
 Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...
-Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]],  župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman.
+Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.
-Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj.
+<div style="text-align: right;">[[Na vrh|na vrh]]</div>
-Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.
+* {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}
-<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
-*{{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}
-*[http://www.youtube.com/watch?v=nzsgmK4vLp8 Nastop Tadeja Toša]
-===fotografije z otvoritve===
+=== fotografije z otvoritve ===
 <gallery>
-Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan <small>foto Črtomir Goznik</small> <small></small>
+Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik
-Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra <small>foto Črtomir Goznik</small> <small></small>
+Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik
-Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin <small>foto Črtomir Goznik</small> <small></small>
+Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik
-Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš <small>foto Črtomir Goznik</small> <small></small>
+Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik
-Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman <small>foto Črtomir Goznik</small> <small></small>
+Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik
-Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk <small>foto Črtomir Goznik</small> <small></small>
+Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik
-Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum <small>foto Črtomir Goznik</small> <small></small>
+Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik
-Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin <small>foto Črtomir Goznik</small> <small></small>
+Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik
-Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 <small>foto Staša Cafuta</small> <small></small>
+Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta
 </gallery>
-<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
+<div style="text-align: right;">[[Na vrh|na vrh]]</div>
+Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije.
+Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska "slaba banka".
+Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.
 ==Direktorji==
-*1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja
+* 2009- [[Peter Srpčič]]
-Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil. [[Franc Mlakar]], nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]] je ravnal modro: "Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju." V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim "življenjem". Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem.
+*2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja
-*1997-2001 [[Samo M. Strelec]]
+*2003-2008 [[Rene Maurin]] ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|<small>Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata</small>}})
-Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe).
-Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' -  predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi "bum" uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za "junaka naših dni".
 *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja
-*2003- [[Rene Maurin]]
+*1997-2001 [[Samo M. Strelec]]
+Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe).
+Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' -  predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi "bum" uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za "junaka naših dni".
+*1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja
+Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil. [[Franc Mlakar]], nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]] je ravnal modro: "Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju." V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim "življenjem". Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem.
 <div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
@@ Vrstica 171: / Vrstica 197: @@
 ===po 1996===
-[[Miha Aarh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]
+[[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]
@@ Vrstica 183: / Vrstica 209: @@
 ==Seznam režiserjev==
 ===po 1996===
-[[Samo M. Strelec]], [[Miha Alujevič]], [[Peter Srpčič]], [[Jaša Jamnik]], [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Rene Maurin]], [[Sebastijan Horvat]], [[Tomi Janežič]], [[Andreja Kovač]], [[Vladimir Jurc]]
+[[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]
 ===1954-1958===
@@ Vrstica 190: / Vrstica 215: @@
 <div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
+==Nagrade==
+*2022    Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)
+*2021    Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)
+*2021    nNgrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)
+*2021    Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti
+*2019    [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]
+*2018    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]
+*2018    [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
+*2018    Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
+*2017    [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj
+*2016    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
+*2014    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
+*2014    Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb
+*2010    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj
+*2008    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]
+*2008    Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]
+*2007    Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin
+*2004    Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])
+*2003    Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]
+*2001    [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]
+*1996    [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''
 ==Viri in literatura==
+*[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]
 *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.
-*Babšek, Andreja: Mejniki v razvoju ptujskga gledališča: 1918 - 1958. Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.
+*Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.
-*Strelec, Samo M.: Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992 - 2002. Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.
+*Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.
 <div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
 ==Fotogalerija==
@@ Vrstica 209: / Vrstica 256: @@
 Slika:mgp-z7.jpg|; <small>vir: ZAP</small>
 Slika:mgp-z8.jpg|; <small>vir: ZAP</small>
 Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; <small>vir: ZAP</small>
 Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!<small> foto sms, december 2000</small>
@@ Vrstica 238: / Vrstica 287: @@
 ===nova preobleka===
 <gallery>
-Slika:NewMGP2.jpg|december 2007, <small>foto Damjan Švarc</small> <small></small>
 Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, <small>foto Damjan Švarc</small> <small></small>
 Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, <small>foto Črtomir Goznik</small> <small></small>
@@ Vrstica 256: / Vrstica 304: @@
 ==Zunanje povezave==
-[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]
+*[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]
-<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
+*[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]
-[[Ustanovitelj/ica:=Mestna občina Ptuj| ]]
+*{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}
-[[Število sedežev v dvorani:=180| ]]
+*[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]
-[[Število premier v sezoni:=4| ]]
-[[Število premier v sezoni:=5| ]]
-[[Usmeritev:=projektno gledališče| ]]
-[[Usmeritev:=dramsko gledališče| ]]
-[[Usmeritev:=gledališče za otroke in mladino| ]]
-[[Festivali::festival monodrame| ]]
-[[Festivali::Slovenski festival komornega gledališča SKUP| ]]
-[[Direktor::Rene Maurin| ]]
-[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Mestno gledališče Ptuj: Razlika med redakcijama

Trenutna redakcija s časom 13:00, 29. avgust 2024

Predstavitev gledališča

Zgodovina

kratek pregled

Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995

ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995

po 1945 do ukinitve l. 1958

med nemško okupacijo, 1941 - 1945

avatngardni teater Frana Žižka

Dramatično društvo

slovenske predstave v narodni čitalnici

nemško gledališče

rimski čas

Obnova gledališke stavbe leta 2007

fotografije z otvoritve

Direktorji

Seznam igralcev

po 1996

1954-1958

Seznam režiserjev

po 1996

1954-1958

Nagrade

Viri in literatura

Fotogalerija

podobe iz preteklosti

prenovitelji na delu

nova preobleka

Multimedia

Zunanje povezave

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori

Zadnje spremembe na portalu