Alenka Bartl: Razlika med redakcijama
Vrstica 392: Vrstica 392:
*1959/1960 Gaetano Donizetti ''Lucia Lammermoorska'', r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
*1959/1960 Gaetano Donizetti ''Lucia Lammermoorska'', r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
*1960 Gioachina Rossini ''Italijanka v Alžiru'', r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
*1960 Gioachina Rossini ''Italijanka v Alžiru'', r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
*1960 John Patrick ''Čajnica na Okinawi'', r. [[Branko Gombač]], SLG Celje
*1960 Bertolt Brecht ''Galileo Galilei'', r. [[Branko Gombač]], SLG Celje
*1960 Nicholas Stuart Gray ''Lepota in zver'', r. Juro Kislinger, SLG Celje
*1960 Gian Carlo Menotti ''Amelija gre na ples'', r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
*1960 Gian Carlo Menotti ''Amelija gre na ples'', r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
*1960 Tennessee Williams ''Orfej se spušča'', r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana
*1960 Tennessee Williams ''Orfej se spušča'', r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana

Redakcija: 10:05, 20. junij 2012

Življenjepis

(*15.3.1930, Ljubljana) Kostumografka. Akademska slikarka, profesorica risanja. Po diplomi na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu je delovala kot kostumografka v SNG Drama in Opera in balet Ljubljana, kjer je bila angažirana 1954/55-1961/62, in sočasno tudi v drugih slovenskih gledališčih.

Na Sterijinem pozorju je dobila nagrado za kostumografijo predstave Krst pri Savici, leta 1972 nagrado Prešernovega sklada. Kostumsko je opremila tudi nekaj TV dram, med drugimi: Fritzovo Komisijo za samomore, Ruplove Stare čase in predvsem zelo uspešno nanizanko Dekameron.

Francka Slivnik: Alenka Bartl: Imela sem veliko srečo

Slovenski gledališki muzej ima v svoji razstavni, raziskovalni in publicistični dejavnosti ambicije uravnoteženo predstavljati vsa področja gledališke ustvarjalnosti. Letos bomo poskusili predstaviti opus Alenke Bartl, ene najvidnejših osebnosti, ki je pustila neizbrisno sled v slovenskih gledališčih, filmih in na TV s svojimi kostumografijami, s svojim pedagoškim delom na Srednji šoli za oblikovanje in na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa širila kulturo zavedanja o pomenu oblačilne kulture in pomenu kostumografije pri sooblikovanju sporočila gledališkega dela. Prejemnica številnih nagrad na Borštnikovem srečanju, Sterijevem pozorju, Filmskem festivalu v Puli in prejemnica Prešernove nagrade za življenjsko delo je svoje delo kar šestkrat predstavila na Praškem kvadrienalu, pa na Japonskem in Kitajskem.


Sama ima svoj opus za dokončen, pravi, da ne namerava prevzeti nobenega novega projekta več. Tako se je odločila, čeprav so jo tudi njeni učenci režiserji še vedno vabili k sodelovanju. Zadovoljna je s svojo kariero, poklic je imela rada in v njem uživala, vendar je razumna in ve, da se je nekega dne treba umakniti v zasebnost.


Njena zasebnost poteka med hišico z umetelno oblikovanim vrtom v Luciji in stanovanjem v središču Ljubljane. Praznovala je svoj dvainosemdeseti rojstni dan, je samostojna in vozi svoj svetli mercedes, družbo ji dela psička Biba čistokrvne pasme dakel. Poročena je bila dvakrat, najprej z inženirjem Francijem Seršo, nato z glasbenim umetnikom, dirigentom, violinistom, skladateljem in profesorjem na Akademiji za glasbo Urošem Prevorškom, ki je umrl leta 1996. Sin Gregor Serša iz njenega prvega zakona je znanstvenik. Diplomiral je iz biologije, doktoriral iz radiobiologije in postal redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Onkološkem inštitutu. Njegova osemnajstletna hči bo letos maturirala.


Gospa Bartl, ki večino časa preživi v Luciji, le občasno prihaja v Ljubljano. Ugotavlja, da bi morala priti pogosteje, saj jo še vedno vznemirjajo umetniška dogajanja. Tako se je udeležila otvoritve obnovljene Opere, si prišla ogledat razstavo v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše, posvečeno stoletnici hrvaške scenografije in kostumografije (1909–2009), ki jo je v goste prineslo Združenje likovnih umetnikov iz Zagreba. Razstave likovne umetnosti je spremljala vse življenje in še danes se kdaj pa kdaj odpelje na Dunaj, kadar oceni, da je dogodek vreden njene pozornosti.


Decembra 2011 me je sprejela v Ljubljani, v stanovanju, bogato in z okusom opremljenem s starinami in likovnimi deli, ki jih je vse življenje z občutkom zbirala. Pripovedovala mi je svojo zgodbo z namenom, da jo zapišem za katalog.


Rodila sem se leta 1930 v Ljubljani v meščanski družini. Moja mama je bila prvič poročena z zdravnikom Boškovićem, rodila mu je hčerko in tragično že pri dvajsetih letih ovdovela. Drugič se je poročila z mojim očetom, inženirjem kemije Ivanom Bartlom. Bil je direktor plinarne, kot podžupan pa je bil soodgovoren tudi za razvoj vodovoda, elektrarne in tramvaja. Povsem je bil predan svojemu delu in je bil veliko odsoten. Dobro je zaslužil, mama je bila doma in skrbela je za dom in družino. Živeli smo v hiši z velikim vrtom ob upravni stavbi plinarne na koncu Resljeve ulice, tam, kjer danes stojijo bloki, blizu železniške postaje. Imeli smo avto. Med vojno je moja mama sodelovala z OF, moja starejša, danes pokojna sestra Ljuba, poročena z dr. Volavškom, je šla v partizane, oče pa niti pomisliti ni mogel, da bi pustil svojo zaposlitev v plinarni. To se je po vojni štelo za velik greh. Izgubil je službo, vzeli so nam stanovanje in nam dodelili eno samo sobo v Savskem naselju. Naenkrat smo bili ob vse. Ob pohištvo, klavir, udobje, lagodno, mirno življenje. Vse, kar smo smeli vzeti s seboj, smo naložili na lojtrski voz. Oče je od hudega bruhnil kri in odpeljali so ga na zdravljenje na Golnik. Počasi si je opomogel. Na pomoč so nam priskočili sorodniki, ki so imeli v bližini Žal tovarno riža – rižarno, ki še danes stoji. Mama je bila izjemno močna osebnost. Nikoli se zaradi usode ni pritoževala.


Najprej sem hodila v ljudsko šolo, ki so ji rekli Vadnica, nadaljevala pa na Šubičevi gimnaziji v letih 1945–48. Vedno sem rada risala, sošolke so to opazile in me prosile za risbe oblek. Družinski prijatelj je moje risbe natisnil v obliki Modnih žurnalov leta 1946, jih prodal in nam prinesel izkupiček. Nekaj primerkov sem ohranila. Nanje sem posebej ponosna zato, ker je bil to moj prvi zaslužek. Od šestnajstega leta do današnjih dni sem bila finančno neodvisna. Še več, pomagala sem družini v hudih časih. Kljub pomanjkanju nismo izgubili dobre volje, želeli smo si le, da bi oče ozdravel. Ozdravel je, oprostili so ga in mu dodelili skromno pokojnino, ki pa je zadoščala zgolj za preživetje.


Po maturi leta 1948 sem ugotovila, da bi rada postala modna risarka. Z mamo sva ugibali, kje naj bi nadaljevala šolanje. Za Dunaj nismo imeli denarja. V časopisu sem prebrala, da se v Beogradu poleg Likovne akademije ustanavlja nova Likovna akademija uporabnih umetnosti. Torej bom študirala nekaj uporabnega. S prijateljico Marijo Kobi sva se pogumno odpravili na sprejemne izpite, ki so trajali celih sedem dni. Od tristo kandidatov so jih sprejeli kakih trideset, med njimi mene in Marijo Kobi. Mama je ob odhodu menda na tiho upala, da mi ne bo uspelo, glasno pa mi je prigovarjala, da mi povsem zaupa. Vedno mi je vlivala samozavest, rekoč: »Tebi bo to uspelo. Ti to zmoreš.« Ta psihološka opora in spodbuda sta mi veliko pomenili. Dajali sta mi vero vase, ki me je vse življenje spremljala. Vednost, kako pomemben je občutek varnosti in zaupanja doma, sem prenesla kasneje tudi v svojo družino in enako spodbujala svojega sina. Študij je trajal deset semestrov. S kovčkom sem se vračala z vlakom domov, da so mi oprali perilo in mi naložili priboljške. Beograd je bil bombardiran, iskala sem sobo in postala »podstanar«. Pogosto sem se selila, saj mnoge sobe niso imele stekel na oknih, brila je košava, borila sem se s ščurki in stenicami, kar je bilo za meščanskega otroka nekaj strašnega. Tega še danes ne morem pozabiti in podoba se mi vrača kot nočna mora. Vse drugo se je nekako dalo preživeti. Kobijeva je imela teto v Pančevu, kamor je pogosto zahajala konec tedna, verjetno ji je bilo lažje. Obe sva bili delavni in obe sva pridno študirali. Našla sem si tudi zaslužek: po Beogradu so se tedaj vrstile manifestacije, na katerih so ljudje nosili transparente z napisi Tito, Ranković in podobno. Prav te transparente sem risala, delo je bilo solidno plačano in lažje sem shajala. Pogosto sem hodila v kino, tudi zato, ker je bilo tam toplo, v stanovanju pa sem prezebala. Kasneje sem dobila tudi manjšo štipendijo, ki pa mi ne bi zadoščala. Treba je bilo dodatno zaslužiti. Imela sem odlične profesorje: Pavle Vasić, Lubarda, Perić in Milica Babić. Vasić je bil široko razgledan: bil je umetnostni zgodovinar, slikar in pravnik in nam je dal izjemno popotnico za življenje in ustvarjalnost. Milica Babić je bila kostumografka, ki si je svoje ogromno znanje pridobila tudi od Vladimirja Žedrinskega, ruskega emigranta, znanega po vsej Jugoslaviji. Bila je žena Iva Andrića in glavna kostumografka v Narodnem pozorištu. Svoje najbolj predane študentke je povabila k sodelovanju. Zanjo smo barvale kostume in se s tem vpeljevale v praktični del kostumografije. In pri tem zaslužile. Najbolj mi je ostalo v spominu takšno sodelovanje pri pripravi kostumov za Sneguročko. Uporabljali smo juto in svilo zavezniških padal. Tedaj je bilo namreč strašno pomanjkanje, tudi pomanjkanje tekstila, in treba se je bilo znajti. In tudi sama sem se kasneje vse svoje življenje morala znajti in se prilagoditi razmeram. Nikoli nisem bila navajena tarnati, vedela sem, da je treba iskati rešitve za probleme.


Leta 1987 sem bila predstavljena na Sterijevem pozorju ob Trienalu kostumografije in scenografije v prostorih Matice srpske kot udeleženka praškega kvadrienala. Profesor Vasić je tedaj meni, svoji nekdanji učenki, posvetil tale zapis, objavljen v katalogu:


»Pred mnogimi leti je prišla v Beograd mlada svetlolasa Slovenka in se vpisala na Akademijo uporabnih umetnosti. Ta leta so bila težka, revni in lačni smo bili vsi, tudi ona. Študij je trajal pet let, njen razvoj pa je bil viden iz dneva v dan. V tedanji umetnosti je vladalo ozračje socialističnega realizma. Alenka Bartl je v sebi nosila nekaj posebnega, svet, bolj navdihnjen z domišljijo kot pa z zgodovinsko natančnostjo, ki jo je zahtevala tedanja doba, posebno določena zasnova gledaliških del, za katera se je usposabljala kot kostumografka. V času svojega umetniškega razvoja je Alenka ustvarila sintezo dveh poti, razvila pa je tudi sposobnost, da zmore poznavalsko poiskati različne rešitve na podlagi osnovne zamisli dela in režiserja. Tako si prizadeva doseči določeno lokalno barvo (opera Bang! Rutterja in D. Granta), v duhu dobe se približuje značilni angleški interpretaciji Shakespearovih del (Hamlet, pa tudi Primož Trubar) ali pa deluje z bolj stiliziranim poudarkom (Kafkov Proces). Toda vse te različne rešitve se stekajo v zaokroženo celoto – umetniško osebnost Alenke Bartl, ki zanesljivo obvladuje svoje področje, svet stvarnosti in domišljije 'odra, ki zrcali svet'. Zasedla je svoje mesto, določeno, posebno, hitro prepoznavno kot poseben pojem v tem svetu svetlobe in barve, minljivem kot sanje. Alenka, poznavalka neomejenih možnosti, se v njem počuti kot doma.«


Profesor Vasić je bil imenitna, svetla osebnost, dal nam je abecedo, vso teoretično podlago umetnostne zgodovine, zgodovino oblačil in oblačenja. To je pomembno, kajti kostumografija je likovna disciplina, ki jo po svetu tudi ocenjujejo likovni kritiki. V Sloveniji je kritika scenografije in kostumografije slabo razvita, zato na podlagi gledaliških kritik ni mogoče ovrednotiti opusa kostumografa ali scenografa. Kostumografija je likovna disciplina, ki vizualno predstavi vlogo igralca na kreativen način. Kostumograf poveže koncept režiserja in dramaturga z estetiko svojega časa. Ta se spreminja. Kostum mora biti oblikovan likovno primerno funkciji vloge. Prisluhniti sem morala duhu časa socrealizma, prehoditi dolgo pot tja do minimalizma. Vedno se ni posrečilo, mnogokrat pa se je. Ob različnih režijskih konceptih so zato kostumi različni. Sama sem delala več Matičkov in vsak je drugačen. Zaradi režiserja in zaradi drugačne senzibilnosti časa. Seveda sem na začetku bolj tipala in ugibala, nato pa rasla v svojem umetniškem razvoju skozi desetletja. Pomembni pa so bili temelji, ki sem jih dobila v Beogradu, od imenitnih profesorjev. (OP FS: Milica Babić slovenskemu gledališču ni neznana. V goste jo je v Ljubljano povabil najprej Bojan Stupica, kasneje je sodelovala z Bratkom Kreftom in se pridružila Žedrinskemu pri Mlakarjevi postavitvi Ohridske legende).


Bojan Stupica je bil ustanovitelj Jugoslovanskega dramskega pozorišta in je ponudil delo tako Mariji Kobi kakor tudi meni. Kobijeva je ostala, mene pa je vleklo v Ljubljano. Tam sem se že med študijem, v tretjem letniku, poročila s Slovencem, inženirjem gradbeništva Francijem Seršo. Svojo prvo zaposlitev po diplomi sem dobila v Ljubljani pri Triglav filmu, pri inženirju Tumi. Imela sem veliko srečo.


Debitirala sem s Františkom Čapom pri koprodukcijskem filmu Greh leta 1954. Čap je bil izkušen filmski režiser, ob njem sem se veliko naučila. Odkrito priznam, da nisem imela pojma o delu pri filmu. Nič nisem vedela o kadrih. Nič o snemanju. Celovečerni film je imel za podlago Maupassantovo novelo. Scenograf je bil Mirko Lipužič. Dva meseca smo snemali na Obali, bivali smo v hotelu Palace in danes se spominjam, da smo živeli kot grofje. Znajti smo se morali na terenu, iskala sem šivilje, da so šivale kostume, prvič sem se srečala s patiniranjem – staranjem oblačil, ki naj bi bila videti obrabljena. Treba se je bilo znajti, bili smo dobra ekipa, pomagali smo si, se učili, bili polni entuziazma, vsi smo bili neobremenjeni, delali smo in ponočevali. Zaslužek je bil bajno velik. Spomin na ta film je, kot da bi vstopila v pravljico.


Nekega dne sem prostodušno odšla na upravo Slovenskega narodnega gledališča in se predstavila upravniku Jušu Kozaku. Povedala sem mu, da sem diplomirala v Beogradu na Likovni akademiji za uporabno umetnost in da bi rada delala kostumografijo v gledališču. Kozaka sem s svojim nastopom prepričala in ponudil mi je, da lahko izbiram: Zaljubljen v tri oranže ali Ifigenijo na Tavridi. Bila sem previdna, izbrala varnejšo varianto Ifigenijo, in – uspela. V Drami sem še pred diplomo leta 1953 debitirala s kostumi za Gogoljevega Revizorja v režiji Mirka Mahniča in scenografiji Viktorja Molke. Ravnatelj Drame Mile Klopčič je bil z mojim delom očitno zadovoljen, pa me je nekega dne vprašal, ali bi želela delati tudi v drugih slovenskih gledališčih, ne le v Ljubljani. Kaj lepšega. Seveda, sem se navdušila, štiriindvajsetletna začetnica. Samoiniciativno je napisal pisma direktorjem slovenskih poklicnih gledališč, me priporočil in mi s tem utrl pot, po kateri sem hodila do svojega osemdesetega leta.


Mile Klopčič je bil oče Matjaža Klopčiča, filmskega režiserja, s katerim sem kasneje odlično sodelovala. Četudi sem delala praktično z vsemi slovenskimi filmskimi režiserji, mi je bila Matjaževa estetika od vseh najbližja in sem z njim najlaže in najlepše sodelovala.


V Slovenskem narodnem gledališču sem dobila stalno zaposlitev leta 1954. Tam je bila tedaj že stalno zaposlena kostumografka Mija Jarc. Moja naloga je bila izdelati sedem kostumografij na sezono za Dramo in Opero. Uradno sem bila nameščena v Gledališkem ateljeju, delati pa sem smela doma. Skice sem prinesla v Atelje in nadzirala njihovo realizacijo. Zaljubila sem se v poklic in se mu vsa predajala. Čar tega poklica je v tem, da sem lahko prebrala ogromno zanimivih besedil, da sem poslušala ogromno klasične glasbe, se vključevala v zanimive in ustvarjalne time, vedno nove. Vsak nov velik ustvarjalec človeka obogati, z njim umetnik raste in se razvija, zna prisluhniti različnim časom, različnim estetikam. Postala sem prav obsedena s svojim delom.


Leta 1956 sem rodila sina Gregorja. Veliko sem se posvečala družini, a na poseben način. Vedno sem imela gospodinjsko pomočnico, ki je poskrbela, da se je družina srečala ob zajtrku, kosilu in večerji, sicer pa je bil vsak dejaven na svojem področju. Doma se nikoli nismo pogovarjali o svojem delu. Takšen je bil dogovor. Med člani družine je vladala absolutna toleranca do dela, delovnih obveznosti in odsotnosti. Sinu sem predajala modrost svoje mame. Spodbujala sem ga, ga podpirala pri njegovih zanimanjih, mu omogočala izobraževanja in poti v tujino, mu zaupala in vlivala zaupanje vase, sicer pa mu polagala na srce, naj bo samostojen. In je bil. Imela sem veliko srečo. Njegov oče Franci Serša je lepo skrbel zanj tudi potem, ko sva se ločila, in lepo ga je sprejel tudi moj drugi mož, Uroš Prevoršek. Za mojo kariero je bila podpora mojega drugega moža izjemno pomembna in dragocena. Dirigent, skladatelj in univerzitetni profesor na Akademiji za glasbo je bil petnajst let starejši od mene in je umrl leta 1996, tako sem že šestnajst let vdova.


V SNG Ljubljana sem bila zaposlena, vse dokler se Bojan Štih ni odločil odpustiti hkrati z režiserji tudi mene. Žalostna in obupana sem šla iz Ateljeja proti domu v Gosposki ulici in srečala Marijo Vogelnik, direktorico Srednje šole za oblikovanje. »Kaj pa je? Zakaj si tako pobita?« Ko sem ji povedala, mi je dala velikodušno ponudbo: »Pa pridi k nam učit modno risanje in umetnostno zgodovino. Imela boš svoj atelje.« In tako je bilo. Opravila sem strokovni izpit za profesorico, uživala ob svojem delu, učenke so me imele rade, še danes se srečujemo in obujamo spomine na tiste lepe dni. (OP FS: Ena od njenih učenk je Neva Štembergar, oblikovalka tega kataloga.) Obveznosti sem imela le nekaj ur na teden, preostali del časa pa sem posvečala svoji prvi ljubezni, kostumografiji v gledališču in pri filmu. Režiserji so me vabili k postavitvi dram, komedij, oper in baletov. Po naravi sem svetel človek, zato so mi bližja vedra dela, tudi opereta, manj resne drame. Vsaka zvrst zahteva drugačen pristop, najtežje je oblikovati baletno kostumografijo, kjer je treba uskladiti funkcijo in estetiko na najvišji ravni. Izurjeni režiserji imajo dober občutek za izbiro kostumografa, vsak ve, kdo bo najbolje, najustrezneje oblikoval likovno podobo kostuma. Zavrnila sem malo kostumografij, kadar pa sem jih, sem režiserju povedala tudi svoje mnenje, kateri kostumograf bi bil boljši od mene v tem primeru. Petan na primer pravi, da je najraje delal z mano, zato me je tudi povabil k sodelovanju na Dunaj, ko je postavljal Muhe in Obtoženega volka. Sama sem presenečena, kako odlično sem se ujela s svojim študentom Vinkom Möderndorferjem. Načeloma sem namreč spodbujala svoje študente, da se povezujejo s kostumografi svoje generacije, ker so si verjetno blizu v dojemanju časa. Kostumograf se mora vedno uskladiti tudi s scenografijo, za vsakega režiserja riše drugače, tudi za vsakega igralca drugače. Drugače nosi kostum Jožica Avbelj kot Milena Zupančič. Individualne razlike so pomembne in jih je treba začutiti in upoštevati. Upoštevala sem tudi sugestije igralcev, če so se mi zdele primerne in če niso rušile koncepta.


Vedno sem prebrala besedilo, se pogovorila z režiserjem o njegovem konceptu postavitve, o sporočilu, ki ga nosi predstava, domislila svoj koncept ob upoštevanju scenografove zamisli. Ko mi je bila ideja jasna, sem risala hitro. Risala sem rada, obvladala sem obrtni in umetniški postopek in z njim nisem nikoli izgubila veliko časa. Vedno so mi bili bližji fantazijski kostumi kot historični, zato se na hitro rada spomnim Kogojevih Črnih mask, ki sem jih delala v ljubljanski Operi leta 1957. Iz zgodnjega obdobja se najraje spominjam dolgoletnega prijatelja, režiserja in scenografa Viktorja Molke, zelo nadarjenega umetnika. V času socrealizma se je odmikal v sodobnejša iskanja, kreativno svobodo. Njegovi dosežki tistega časa so nekaj posebnega in z njim sem se lepo ujela. Poudarjam, da sama nimam pojma niti o krojenju niti o šivanju, z leti sem si nabrala veliko izkušenj z materiali. Zato pa sem vzgojila nove poklice izvajalk. V Gledališkem ateljeju so ustvarjalke, ki so zgolj po osnovnem poklicu šivilje, sicer pa poznavalke materialov, znajo brati skice in jih izvesti. Seveda pod budnim očesom kostumografa. Sprva sem se ukvarjala z barvanjem tkanin zaradi majhne izbire blaga, kasneje pa mi je oblikovanje tkanin postalo poseben kreativni izziv. Npr. za Timona Atenskega v režiji Zvoneta Šedlbauerja sem dala po posebnem postopku izdelati pletenine v tovarni Rašica in nanje nanesla tapiserije. Delo mi je bilo omogočeno tudi zato, ker so bile tam zaposlene moje nekdanje učenke s Srednje šole za oblikovanje. Iskala sem nove strukture, nove prijeme, da se ne bi ponavljala. Slikano blago, nanos plastike, različni eksperimenti so potekali v Gledališkem ateljeju, kjer sem doživljala izjemno naklonjenost iskanjem, nerutinskim opravilom. Tu so zaposleni ljudje z izjemnim potencialom in željo po inovacijah. Tu so seveda ohranjeni moji številni kostumi, ki so jih moje dolgoletne sodelavke z ljubeznijo izbrale za predstavitev na tej razstavi.


Pri kreativnem delu je zelo pomemben dar ali veščina sporazumevanja. Slišati je treba znati sporočilo dramatika ali skladatelja, libretista, pa režiserja in dramaturga, scenografa. Prav tega medsebojnega poslušanja sem želela naučiti svoje študente dramaturgije in režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.


Upokojena sem kot redna profesorica AGRFT. In kako sem prišla tja? Ivan Jerman je zelo cenil moje delo in me prosil, naj napišem program za ustanovitev katedre za kostumografijo, Milana Butino pa za program pouka gledališke scenografije. Imela sem stike po svetu, pozanimala sem se, kakšne programe imajo v Pragi, na Dunaju in v Beogradu. Preštudirala sem jih in pripravila svoj koncept. Z navdušenjem so ga sprejeli in me povabili, da pridem predavat. Bila sem srečna na srednji šoli, kjer mi je ostajalo veliko svobode za kreativno delo, zato sem ponudbo zavrnila. Moj mož Uroš Prevoršek, ki se v moje delo sicer nikoli ni vmešaval, je tokrat hotel vplivati name. Univerzitetni profesor na Akademiji za glasbo me je prepričal, da se takšne ponudbe v življenju pač ne zavrne. Premislila sem in se odločila tako, kot je prav. Začela sem kot višja predavateljica, napredovala v docentko, pa v izredno profesorico in zaključila kariero po dobrih dveh desetletjih kot upokojena redna univerzitetna profesorica. Od praktične kostumografije sem se poslovila še kako desetletje kasneje, delala sem do svojega osemdesetega leta.


Rada sem imela svoj poklic, ogromno sem delala z imenitnimi sodelavci, imela sem urejen dom. Imela sem veliko srečo.


Vir: Francka Slivnik (ur.): Alenka Bartl: kostumografka. Katalog ob razstavi. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2012.

Kostumografije

2001-

1991-2000

1981-1990

  • 1990 Akos Kertesz Vdove, r. Dušan Mlakar, MGL
  • 1990 Ivan Cankar Hlapci, r. Mile Korun, SLG Celje
  • 1990 Gaetano Donizetti Lucia di Lammermoor, r. Aleš Jan, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1990 Klaus Mann Mefisto, r. Žarko Petan, MGL
  • 1990 Vaclav Havel Sanacija, r. Dušan Mlakar, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 Andrej Hieng Osvajalec, r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje
  • 1989 Adolphe Charles Adam Giselle, kor. Jean Coralli, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1989 Alexandre Dumas Dama s kamelijami, r. Žarko Petan, MGL
  • 1989 Hermann Goetz Ukročena trmoglavka, r. Aleš Jan, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1989 George Tabori Mein Kampf, r. Žarko Petan, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 George Feydeau Dama iz Maxima, r. Vinko Möderndorfer, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 Thomas Bernhard Komedijant, r. Dušan Mlakar, PDG Nova Gorica
  • 1989 Dragoslav Mihailović Ko so cvetele buče, r. Vinko Möderndorfer, SNG Drama Ljubljana
  • 1988 Paul Claudel Marijino oznanjenje, r. Dušan Mlakar, MGL
  • 1988 Danilo Švara Slovo od mladosti, r. Aleš Jan, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1988 Edmond Rostand Cyrano de Bergerac, r. Dušan Mlakar, PDG Nova Gorica
  • 1988 Oscar Wilde Važno je imenovati se Ernest, r. Marko Sosič, SSG Trst
  • 1988 Bertolt Brecht Opera za tri groše, r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje
  • 1988 Fernando Arrabal Krvnika; Guernica, r. Jurij Souček, SNG Drama Ljubljana
  • 1988 Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi, r. Vinko Möderndorfer, Drama SNG Maribor
  • 1987 Wolfgang Amadeus Mozart Figarova svatba, r. Erhard Warneke, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1987 Antonin Dvorak Rusalka, r. Aleš Jan, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1987 William Shakespeare Vihar, r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
  • 1987 Anton Pavlovič Čehov Tri sestre, r. Vinko Moderndorfer, MGL
  • 1987 Giuseppe Verdi Don Carlos, r. Vladimir Ruždjak, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1987 Ermanno Wolf-Ferrari Zvedave ženske, r. Aleš Jan, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1987 Avgust Strindberg Sonata strahov, r. Dušan Mlakar, SLG Celje
  • 1987 Ugo Betti Zločin na Kozjem otoku, r. Saša Jarh, AGRFT Ljubljana
  • 1987 Peter Božič Španska kraljica, r. Zvone Šedlbauer, MGL
  • 1986 Drago Jančar Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli ali Lex moralis Primoža Trubarja, r. Branko Kraljevič, MGL
  • 1986 Bratko Kreft Kranjski komedijanti, r. Jože Babič, SNG Drama Ljubljana
  • 1987 Vinko Möderndorfer Prilika o doktorju Josefu Mengeleju, r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje
  • 1986 Tone Partljič Justifikacija, r. France Jamnik, MGL
  • 1986 Nikolaj Vasil'evič Gogogl' Kvartopirci, r. Georgij Paro, SNG Drama Ljubljana
  • 1986 Ivo Brešan Hidrocentrala v Suhem dolu, r. Žarko Petan, MGL
  • 1986 Benjamin Ipavec Serenada, r. Majna Sevnik-Firšt, Opera in balet SNG Maribor
  • 1986 Maurice Ravel Bolero, kor. Henrik Neubauer, Opera in balet SNG Maribor
  • 1986 Ljubomir Simović Potujoče gledališče Šopalović, r. Vinko Möderndorfer, PDG Nova Gorica
  • 1986 Anton Pavlovič Čehov Češnjev vrt, r. Zvone Šedlbauer, SNG Drama Ljubljana
  • 1986 Heinrich von Kleist Razbiti vrč, r. Mile Korun, MGL
  • 1985 Georges Feydeau Bolha v ušesu, r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje
  • 1985 Carlo Goldoni Primorske zdrahe, r. Boris Kobal, SSG Trst
  • 1985 Eric Vos Plešoči osliček, r. Boris Kobal, SLG Celje
  • 1985 Christopher Fry Gospa ne bo zgorela, r. Dušan Mlakar, SLG Celje
  • 1985 Luigi Pirandello Šest oseb išče avtorja, r. Mile Korun, PDG Nova Gorica
  • 1985 Ervin FritzMirakel o sveti Neži, r. Aleš Jan, Drama SNG Maribor
  • 1985 Franz Kafka Proces, r. Zvone Šedlbauer, MGL
  • 1985 Gaetano Donizetti Don Pasquale, r. Aleš Jan, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1985 Ivan Cankar Za narodov blagor, r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje
  • 1985 Drago Jančar Veliki briljantni valček, r. Zvone Šedlbauer, SNG Drama Ljubljana
  • 1985 Emil Korytko Korespondenca z družino, r. Jože Babič, SNG Drama Ljubljana
  • 1984 Aleksandr Galin V Moskvo in nazaj, r. Aleš Jan, MGL
  • 1984 Edueardo de Filippo Umetnost komedije, r. Žarko Petan, MGL
  • 1984 Anton Foerster Gorenjski slavček, r. Henrik Neubauer, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1984 Georges Feydau Barillova poroka, r. Zvone Šedlbauer, SNG Drama Ljubljana
  • 1984 Eugene O'Neill Dolgega dneva potovanje v noč, r. Dušan Mlakar, PDG Nova Gorica
  • 1984 Sean O'Casey Pravljica za lahko noč, r. Aleš Jan, PDG Nova Gorica
  • 1984 Victor Hugo Ruy Blas, r. Andrej Hieng, SLG Celje
  • 1984 William Shakespeare Hamlet, r. Mile Korun, MGL
  • 1984 Drago Jančar Disident Arnož in njegovi, r. Aleš Jan, Drama SNG Maribor
  • 1984 Ignacy Stanislaw Witkiewicz Čevljarji, r. Jan Skotnicki, PDG Nova Gorica
  • 1983 George Bernard Shaw Pygmalion, r. Vladimir Skrbinšek, MGL
  • 1983 Aleksander Zorn Profesor Modrinjak, r. Zvone Šedlbauer, SLG Celje
  • 1983 Primož Kozak Kongres, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
  • 1983 Ödön von Horvath Kazimir in Karolina, r. Žarko Petan, MGL
  • 1983 Richard Brinsley Sheridan Šola za obrekovanje, r. Stevo Žigon, SNG Drama Ljubljana
  • 1983 Žarko Petan Obrekovalnica, r. Aleš Jan, MGL
  • 1983 Ludwig Minkus Don Kihot, r. Iko Otrin, Opera in balet SNG Maribor
  • 1983 Dominik Smole Antigona, r. Franci Križaj, MGL
  • 1982 Dimitrij Rupel Pošljite za naslovnikom, r. Zvone Šedlbauer, PDG Nova Gorica
  • 1982 Ödön von Horvath Don Juan prihaja iz vojne, r. Aleš Jan, Drama SNG Maribor
  • 1982 Peter Shaffer Amadeus, r. Dušan Mlakar, SLG Celje
  • 1982 Carlo Goldoni Grobijani, r. Miran Herzog, MGL
  • 1982 Ivo Brešan Hudič na Filozofski fakulteti, r. Žarko Petan, MGL
  • 1982 Maksim Gor'kij Vasa Železnova, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
  • 1982 Drago Jančar Disident Arnož in njegovi, r. Zvone Šedlbauer, SNG Drama Ljubljana
  • 1982 Wendy Kesselman Sestri, r. Zvone Šedlbauer, SLG Celje
  • 1982 Eugene Ionesco Učna ura, r. Aleš Jan, Drama SNG Maribor
  • 1981 Jan František Fischer Dekameron, r. Marjan Breznik, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1981 Tone Partljič Na svidenje nad zvezdami, r. Aleš Jan, MGL
  • 1981 Charles-Adolphe Adam Giselle, kor. Katarina Obradović, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1981 William Shakespeare Kar hočete, r. Branko Gombač, SSG Trst
  • 1981 Rolf Hochhuth Zdravnice, r. France Jamnik, SNG Drama Ljubljana
  • 1981 Peter Hacks Mir, r. Žarko Petan, MGL
  • 1981 Daniel Lee Coburn Partija remija, r. Dušan Mlakar, SSG Trst
  • 1981 Dane Zajc Mlada Breda, r. Helena Zajc, SNG Drama Ljubljana
  • 1981 Moliere Don Juan ali Kameniti gost, r. Ljubiša Georgijevski, PDG Nova Gorica
  • 1981 Nikolaj Vasil'evič Gogol' Revizor, r. Dušan Mlakar, SNG Drama Ljubljana

1971-1980

1961-1970

  • 1970 Tennessee Williams Stekleni zverinjak, r. Albert Kos, AGRFT Ljubljana
  • 1970 Anton Tomaž Linhart Županova Micka, r. Mirč Kragelj, SLG Celje
  • 1970 Petr Iljič Čajkovski Romeo in Julija, r. Sergej Lifar, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970 Egon Friedell/Alfred Polgar Goethe, r. Mirč Kragelj, SLG Celje
  • 1970 Giuseppe Verdi Trubadur, r. Mladen Sabljić, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970 Petr Iljič Čajkovski Trnuljčica, r. Henrik Neubauer, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970 Peter Ustinov Photo Finish, r. France Jamnik, SNG Drama Ljubljana
  • 1970 Sean O'Casey Junona in pav, r. Žarko Petan, SNG Drama Ljubljana
  • 1970 Petr Iljič Čajkovski Pikova dama, r. Mladen Sabljić, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970 Pavel Golia Sneguljčica, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1970 Ignazio Silone Prigoda ubogega kristjana, r. Andrej Hieng, SSG Trst
  • 1970 Fran Saleški Finžgar Naša kri, r. Viktor Molka, SSG Trst
  • 1969 Dominik Smole Krst pri Savici, r. France Jamnik, SNG Drama Ljubljana
  • 1969 Boris Vladimirovič Asafjev Bahčisarajska fontana, r. Metod Jeras, SNG Opera in balet, Ljubljana
  • 1969 Mirko Mahnič Martin Krpan, r. Mirko Mahnič, SSG Trst
  • 1969 Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi, r. Viktor Molka, PDG Nova Gorica
  • 1969 Kurt Weill Vzpon in propad mesta Mahagonnyja, r. Hinko Leskovšrk, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969 Jean Giraudoux Za Lukrecijo, r. Janez Drozg, Drama SNG Maribor
  • 1969 Danilo Švara Ocean, r. Emil Frelih, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969 Primož Kozak Legenda o svetem Che, r. Žarko Petan, SNG Drama Ljubljana
  • 1969 Josip Tavčar Red mora biti, r. Žarko Petan, SSG Trst
  • 1968 Umberto Giordano André Chénier, r. Drago Fišer, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968 Anton Pavlovič Čehov Tri sestre, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
  • 1968 Erik Vos Plešoči osliček, r. Žarko Petan, Mladinsko gledališče v Ljubljani
  • 1968 Gaetano Donizetii Don Pasquale, r. Hinko Leskovšek, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968 Peter Shaffer Črna komedija, r. Miran Herzog, MGL
  • 1968 Peter Iljič Čajkovski Peta simfonija, r. Štefan Suhi, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968 Benjamin IpavecSerenada, r. Majna Sevnik, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968 Sławomir Mrožek Na odprtem morju, r. Žarko Petan, Drama SNG Maribor
  • 1968 Sławomir Mrožek Čarobna noč, r. Žarko Petan, Drama SNG Maribor
  • 1968 Georges Auric Soba, r. Henrik Neubauer, SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968 Felicien Marceau Jajce, r. Adrijan Rustja, SSG Trst
  • 1968 Jack Richardson Smeh pod vislicami, r. Žarko Petan, SNG Drama Ljubljana
  • 1968 Mihail Gorjunov Trije debeluhi, r. Dušan Mlakar, Slovensko mladinsko gledališče
  • 1967 Ivo Brnčić Med štirimi stenami, r. Branko Gombač, SSG Trst
  • 1967 Giuseppe Verdi Aida, r. Hinko Leskovšek, SNG Opera in balet, Ljubljana
  • 1967 Voranc Prežihov/Herbert Grün Pernjakovi, r. Viktor Molka, Drama SNG Maribor
  • 1967 Harold Pinter Vrnitev, r. Žarko Petan, SNG Drama Ljubljana
  • 1967 Carlo Goldoni Primorske zdrahe, r. Miran Herzog, Drama SNG Ljubljana
  • 1967 Eugene Ionesco Žeja in lakota, r. Žarko Petan, Drama SNG Ljubljana
  • 1967 Bill Honeywood Hodl de bodl ("Dve vedri vode"), r. France Jamnik, Slovensko mladinsko gledališče
  • 1967 Peter Božič Dva brata, r. Zvone Šedlbauer, Drama SNG Ljubljana
  • 1966 Mirko Mahnič "Vinska žalostna z alelujo, r. Mirko Mahnič, SSG Trst
  • 1966 Luigi Pirandello Kaj je resnica, r. Andrej Hieng, Drama SNG Ljubljana
  • 1966 John Millington Synge Vražji fant zahodne strani, r. Miran Herzog, Drama SNG Ljubljana
  • 1966 Peter Weiss Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata, r. Mile Korun, Drama SNG Ljubljana
  • 1966 Dušan Radović Kapitan John Piplfox, r. Žarko Petan, Slovensko mladinsko gledališče
  • 1966 Anton Tomaž LinhartTa veseli dan ali Matiček se ženi, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1965 Žarko Petan Dva lopova (bivša), r. Mirč Kragelj, Slovensko mladinsko gledališče
  • 1965 Sławomir Mrožek Tango, r. Miran Herzog, Drama SNG Ljubljana
  • 1965 Arthur Kopit Oh očka, ubogi očka, mama te je obesila v omaro in meni je tako hudo …, r. Žarko Petan, Drama SNG Ljubljana
  • 1965 Mirko Zupančič Dolina neštetih radosti, r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana
  • 1964 Jean Cocteau Ti strašni starši, r. Jože Tiran, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1964 Edward Albee Kdo se boji Virginije Woolf, r. Mile Korun, Drama SNG Ljubljana
  • 1963 Leon Kruczkowski Gubernator, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1963 Balbina Baranovič Dve nedelji, r. Balbina Baranovič, Slovensko mladinsko gledališče
  • 1963 Vitomil Zupan Če denar pade na skalo, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1962 Jan Cikker Juro Jänošik, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1962 Carl Orff Premetenka, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1962 Slavko Osterc Iluzije, r. Henrik Neubauer, Opera SNG v Ljubljani
  • 1962 Max Frisch Andorra, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1962 Giuseppe Verdi Don Carlos, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1962 William Shakespeare Milo za drago, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1961 Domenico Cimarosa Tajni zakon, r. Drago Fišer, Opera SNG v Ljubljani
  • 1962 Moliere Tartuffe, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1961 Boris Blacher Beneški zamorec(Othello), r. Henrik Neubauer, Opera SNG v Ljubljani
  • 1961 Francis Poulenc Človeški glas, r. Vlado Habunek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1961 Kristina Brenk Modra vrtnica za princesko, r. Balbina Baranovič, Slovensko mladinsko gledališče
  • 1961 Erik Vos Plešoči osliček, r. Žarko Petan, Slovensko mladinsko gledališče
  • 1961 Eugene Ionesco Nosorogi, r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana
  • 1961 Vincenzo Bellini Norma, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1961 Maurice Ravel Španska ura, r. Vlado Habunek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1961 Bertolt Brecht/Kurt Weill Opera za tri groše, r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana
  • 1961 Boris Vladimirovič Asafjev Bahčisarajska fontana, r. Metod Jeras, Opera SNG v Ljubljani

1953-1960

  • 1960 Milan Stante Kekec in Mojca, r. Mile Korun, Drama SNG Ljubljana
  • 1959/1960 Gaetano Donizetti Lucia Lammermoorska, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1960 Gioachina Rossini Italijanka v Alžiru, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1960 John Patrick Čajnica na Okinawi, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1960 Bertolt Brecht Galileo Galilei, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1960 Nicholas Stuart Gray Lepota in zver, r. Juro Kislinger, SLG Celje
  • 1960 Gian Carlo Menotti Amelija gre na ples, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1960 Tennessee Williams Orfej se spušča, r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana
  • 1960 Sergej Sergejevič Prokofjev Zaroka v samostanu, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1960 Mirko Zupančič Rombino, žalostni klovn, r. Mirč Kragelj, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1960 William Shakespeare Dva gospoda iz Verone, r. Jože Tiran, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1960 Moliere Don Juan ali Kamniti gost, r. Mile Korun, Drama SNG Ljubljana
  • 1959 Giuseppe Verdi Nabucco, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1959 Werner Egk Revizor, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1959 Leoš Janaček Iz mrtvega doma, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1959 Pavel Golia Sneguljčica, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1959 Herbert Grün Kastelka (Gadje gnezdo), r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1959 Pavel Golia Sneguljčica, r. Mile Korun, Drama SNG Ljubljana
  • 1959 Federico Garcia Lorca Yerma, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1959 Marin Držić Boter Andraž, r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana
  • 1959 William Shakespeare Kralj Henrik V, r. Bratko Kreft, Drama SNG Ljubljana
  • 1959 Eugene O´Neill Mesec za nesrečneže, r. Juro Kislinger, Drama SNG Maribor
  • 1959 Friedrich Schiller Don Karlos, r. Slavko Jan, Drama SNG Ljubljana
  • 1959 Petr Iljič Čajkovski Jevgenij Onjegin, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1959 Marin Držić Tripče de utolče ali Laz'r s p'd klanca, r. Jože Tiran, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1958 Giacomo Puccini La Boheme, r. Vlado Habunek, kost. Sonja Dekleva in A. Bartl, Opera SNG v Ljubljani
  • 1958 Sergej Vladimirovič Mihaljkov Šestero mušketirjev, r. Mile Korun, Drama SNG Ljubljana
  • 1958 Alejandro Casona Drevesa umirajo stoje, r. Juro Kislinger, SLG Celje
  • 1958 Duško Roksandić Babilonski stolp, r. Juro Kislinger, SLG Celje
  • 1958 Giuseppe Verdi Aida, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1958 Vladimir Vladimirovič Majakovski Velika žehta, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1958 Janez ŽmavcV pristanu so orehove lupine, r. Slavko Jan, Drama SNG Ljubljana
  • 1958 Marjan Kozina Triptihon (Krvavi ples, Žalni ples, Pomladni ples), r. Pia in Pino Mlakar, Opera SNG v Ljubljani
  • 1958 Bojan AdamičNaše ljubljeno mesto, r. Pia in Pino Mlakar, Opera SNG v Ljubljani
  • 1958 Branko MiklavcTri pantomime (Curlo – Slikarji – Mislec), r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1958 Ivan Cankar Hlapci, r. Vladimir Skrbinšek, Drama SNG Maribor
  • 1958 Jacinto Benavente/Branko Miklavc Krišpin, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1958 Richard Strauss Ariadna na Naksosu, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1957 Marij Kogoj Črne maske, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1957 William Shakespeare Macbeth, r. Andrej Hieng, SLG Celje
  • 1957 J .-B. P. Molière Skopuh, r. Andrej Hieng, SLG Celje
  • 1957 Hans Holt Specijalist za srce, r. Juro Kislinger, SLG Celje
  • 1957 Albert Hackett, Frances Goodrich Dnevnik Ane Frankove, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1957 Peter Ustinov Romanov in Julija, r. Juro Kislinger, SLG Celje
  • 1957 Platon Poslednji dnevi Sokrata, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1957 Maksim Gorki Sovražniki, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1957 Pavel Golia Jurček, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1957 William Shakespeare Ukročena trmoglavka, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1957 Martina Bidovec Bajka o slavčku, r. Peter Malec, Drama SNG Maribor
  • 1957 Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1957 Gioacchino Rossini/Ottorino Respighi Fantastična prodajalna, kor. Metod Jeras, Opera SNG v Ljubljani
  • 1957 Frederic Chopin Silfide, kor. Majna Sevniko, Opera SNG v Ljubljani
  • 1957 Gottfried Einem Rondo o zlatem teletu, kor. Henrik Neubauer, Opera SNG v Ljubljani
  • 1957 Richard N. Nash Mojster za dež, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1957 Leoš Janaček Jenufa, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1957 Ivan PotrčKrefli, r. Slavko Jan, Drama SNG Ljubljana
  • 1957 Gaetano Donizetti Ljubezenski napoj, r. Hinko Košak, Opera SNG v Ljubljani
  • 1957 Anny Tichy Vselej sta dve možnosti, r. Jože Gale, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1957 Anton P. Čehov Striček Vanja, r. Igor Pretnar, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1956 Jacques Offenbach Hoffmannove pripovedke, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1956 Moliere Izsiljena ženitev, r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana
  • 1956 Moliere Šola za može, r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana
  • 1956 Bohuslav Martinu Ženitev, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1956 Giacomo Puccini Gianni Schicchi, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1956 Herman Wouk Zadeva Cain, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1956 Denis I. Fonvizin Brigadir, r. Juro Kislinger, SLG Celje
  • 1956 N. Richard Nash Vremenar, r. Juro Kislinger, SLG Celje
  • 1956 Vasilij V. Škvarkin Tuje dete, r. Vladimir Skrbinšek, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1956 Danilo Švara Kleopatra, r. Ciril Debevec, Opera SNG v Ljubljani
  • 1956 Ivan Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1955 Jules Massenet Manon, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1955 Pavel GoliaJurček, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1955 Niccolo Machiavelli Mandragola, r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana
  • 1955 Wolfgang Amadeus Mozart Don Juan, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1955 Lilian Hellman Dekliška ura, r. Balbina Baranovič, Drama SNG Ljubljana
  • 1955 Peter Ustinov Trobi kakor hočeš, r. Slavko Jan, Drama SNG Ljubljana
  • 1955 Jan Hartog Zakonska postelja, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1955 Waldfried Burggraf (ps. Friedrich Forster) Sivec, r. Juro Kislinger, SLG Celje
  • 1955 William Shakespeare Othello, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1955 Clifford Odets Srečni fant, r. Jože Babič, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1955 Anton P. Čehov Utva, r. Jože Babič, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1955 Nikolaj V. Gogolj Ženitev, r. Ciril Debevec, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1954 Pavel Golia Princeska in pastirček, r. Juro Kislinger, Drama SNG Ljubljana
  • 1954 Gaetano Donizetti Lucia Lammermoorska, r. Edo Rebolj, Opera SNG v Ljubljani
  • 1954 George Bernard Shaw Candida, r. Vladimir Skrbinšek, Drama SNG Ljubljana
  • 1954 Carlo Goldoni Lažnik, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1954 Irwin Shaw Dobri ljudje, r. Vladimir Skrbinšek, Drama SNG Ljubljana
  • 1954 Maksim Gorki Vasa Železnova, r. Stane Sever, Drama SNG Ljubljana
  • 1954 Ugo Betti Zločin na Kozjem otoku, r. Branko Gombač, SLG Celje
  • 1954 Tirso de Molina Don Gil v zelenih hlačah, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1954 Ben Hecht/Charles MacArthur Prva stran, r. France Jamnik, Drama SNG Ljubljana
  • 1953 Christoph Willibald Gluck Ifigenija na Tavridi, r. Hinko Leskovšek, Opera SNG v Ljubljani
  • 1953 Anton Tomaž Linhart Veseli dan ali Matiček se ženi, r. Viktor Molka, Drama SNG Ljubljana
  • 1953 Nikolaj Vasilevič Gogolj Revizor, r. Mirko Mahnič, Drama SNG Ljubljana
  • 1953 John Boynton Priestley Čas in Conwayevi, r. Bronislav Battelino, Mestno gledališče ljubljansko

Pomembnejše razstave in nagrade

(Imena razstav oziroma festivalov so povečini navedena s sedanjimi imeni in prevedena v slovenščino)

  • 1966 1. mednarodni trienale gledališke scenografije in kostumografije (Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata, SNG Drama Ljubljana), Sterijevo pozorje, Novi Sad
  • 1967 1. praški kvadrienale gledališkega oblikovanja in prostora (Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata, SNG Drama Ljubljana), Praga
  • 1969 2. mednarodni trienale gledališke scenografije in kostumografije (Krst pri Savici, SNG Drama Ljubljana), Sterijevo pozorje, Novi Sad
  • 1969 Sterijeva nagrada za kostumografijo Krsta pri Savici D. Smoleta v izvedbi SNG Drama Ljubljana, Sterijevo pozorje, Novi Sad
  • 1971 2. praški kvadrienale gledališkega oblikovanja in prostora (Krst pri Savici, SNG Drama Ljubljana), Praga
  • 1972 3. mednarodni trienale gledališke scenografije in kostumografije (Viva la mamma, SNG Opera in balet Ljubljana; Tri sestre, SNG Drama Ljubljana), Sterijevo pozorje, Novi Sad
  • 1972 Nagrada Združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti in oblikovalcev Srbije za kostumografijo uprizoritve Norci D. Jovanovića v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Sterijevo pozorje, Novi Sad
  • 1972 Nagrada Prešernovega sklada za kostumografsko delo, Ljubljana
  • 1975 4. mednarodni trienale gledališke scenografije in kostumografije (Lizistrata, SNG Drama Ljubljana), Sterijevo pozorje, Novi Sad
  • 1975 3. praški kvadrienale gledališkega oblikovanja in prostora (Lizistrata, SNG Drama Ljubljana), Praga
  • 1975 Diploma (posebna nagrada) za kostumografijo filma Strah, 22. festival jugoslovanskega igranega filma, Pula
  • 1977 Borštnikova nagrada in diploma za kostumografijo uprizoritev Velikani z gore L. Pirandella v izvedbi SNG Drama Ljubljana in Obtoženi volk Ž. Petana v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, Borštnikovo srečanje, Maribor
  • 1978 Prva nagrada 5. mednarodnega trienala gledališke scenografije in kostumografije za kostumografsko delo za Timona Atenskega W. Shakespeara v izvedbi SNG Drama Ljubljana, Sterijevo pozorje, Novi Sad
  • 1979 4. praški kvadrienale gledališkega oblikovanja in prostora (Timon Atenski, SNG Drama Ljubljana), Praga
  • 1980 Borštnikova nagrada in diploma za kostumografijo uprizoritve Ščurki T. Čufarja v izvedbi Drame SNG Maribor, Borštnikovo srečanje, Maribor
  • 1981 Diploma 6. mednarodnega trienala gledališke scenografije in kostumografije (Don Juan ali Kamniti gost, SNG Nova Gorica, in Pelikan, SNG Drama Ljubljana), Sterijevo pozorje, Novi Sad
  • 1982 Borštnikova nagrada in diploma za kostumografijo uprizoritve Disident Arnož in njegovi D. Jančarja v izvedbi SNG Drama Ljubljana, Borštnikovo srečanje, Maribor
  • 1983 5. praški kvadrienale gledališkega oblikovanja in prostora (Grobijani, Mestno gledališče ljubljansko), Praga
  • 1984 Diploma 7. mednarodnega trienala gledališke scenografije in kostumografije (skice za Grobijane, Mestno gledališče ljubljansko), Sterijevo pozorje, Novi Sad
  • 1984 Mednarodna razstava scenografije Tokio
  • 1984 Borštnikova nagrada in diploma za kostumografijo uprizoritve Hamlet W. Shakespeara v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, Borštnikovo srečanje, Maribor
  • 1985 Pregled jugoslovanske filmske scenografije, kostumografije in glasbe, Mladenovac
  • 1985 Zlata arena za kostumografijo filma Dediščina, 32. festival jugoslovanskega igranega filma, Pula
  • 1987 Častna diploma za sodelovanje na razstavi prvonagrajenih umetnikov Mednarodnega trienala gledališke scenografije in kostumografije v Novem Sadu in Praškega kvadrienala 1966–1983, 8. mednarodni trienale gledališke scenografije in kostumografije, Sterijevo pozorje, Novi Sad
  • 1989 Borštnikova nagrada in diploma za kostumografijo uprizoritve Opera za tri groše B. Brechta in K. Weilla v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Borštnikovo srečanje, Maribor obrazložitev
  • 1989 SFISA (Mednarodni festival scenskih umetnosti; Marijino oznanjenje v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega), Šanghaj
  • 1989 Prešernova nagrada za življenjsko delo na področju kostumografije
  • 1990 Zlata arena in diploma za kostumografijo filma Do konca in naprej, 37. festival jugoslovanskega igranega filma, Pula
  • 1991 7. praški kvadrienale gledališkega oblikovanja in prostora (Marijino oznanjenje, Mestno gledališče ljubljansko in nerealizirana Čajna punčka), Praga
  • 1991 Priznanje Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, Ljubljana
  • 1995 8. praški kvadrienale gledališkega oblikovanja in prostora (Blaznost Jurija III., Mestno gledališče ljubljansko), Praga
  • 2007 Častno priznanje Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, Ljubljana


Seznam pripravila mag. Tea Rogelj

Vir: Francka Slivnik (ur.): Alenka Bartl: kostumografka. Katalog ob razstavi. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2012.

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Alenka_Bartl&oldid=25423«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori