Slovensko mladinsko gledališče: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(70 vmesnih redakcij 11 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Zvrsti|Slovensko mladinsko gledališče]]
<div style="float: right">[[Slika:Logotip_SMG.jpg]]</div>
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Slovensko mladinsko gledališče]]
 
[[Kategorija:Javni zavodi - ustanoviteljica občina|Slovensko mladinsko gledališče]]
 
 
[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zvrsti]][[Kategorija:Dramsko gledališče]][[Kategorija:Organiziranost]][[Kategorija:Javni zavodi]][[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]
[[Kategorija:Gledališče za otroke in mladino]]
==Predstavitev gledališča==
==Predstavitev gledališča==
'''Slovensko mladinsko gledališče''' ('''SMG'''), ustanovljeno v Ljubljani leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Od konca petdesetih let deluje v Plečnikovi stavbi Akademskega kolegija. Do osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvilo v središče gledaliških raziskav in angažiranega gledališča. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših [[režiser |režiserjev]] in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.
'''Slovensko mladinsko gledališče''' ('''SMG''') nosi svojo zgodovino v imenu. In ga hkrati že presega.  


== Programska izhodišča ==


'''SMG''' že v programskem izhodišču, ki ga je oblikovala njegova ustanoviteljica [[Balbina Batellino Baranovič]], nikoli ni bilo povsem zavezano mlajšemu občinstvu. Vseeno se je v drugi polovici sedemdesetih let, v času umetniškega vodenja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] in z uprizoritvijo "pisljivega teksta" [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića ]] ''Žrtve mode bum-bum'' zgodil izrazit programski obrat, v katerem so glavnino repertoarja začele zapolnjevati predstave, namenjene starejšim obiskovalcem. Prestrukturiralo se je v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti.  
'''Mladinsko'''. Ustanovljeno je bilo leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Prvih petindvajset let je ustvarjalo zanje. A mladih gledalcev ni podcenjevalo. Že od vsega začetka se je lotevalo tudi težkih tem, kot so holokavst, odraščanje, ljubezen v času revolucije ... Okoli leta 1980 pa je naredilo nov korak in svoj program, v katerem je povezalo (in povezuje) politično kritičnost in provokativnost z inovativnimi uprizoritvenimi postopki in svežimi poetikami, zavestno razširilo in pritegnilo občinstvo vseh starosti. Mladinsko ni zgolj mladinsko.


'''SMG''' si tako še danes v svojih predstavah prizadeva tematizirati univerzalne paradokse civilizacije, njegov program temelji na problematizacijah novih časov in prostorov. Vztrajno razvija kod nove gledališke prakse, novih vizualnih paradigem, novih pogledov na klasiko, moderno in postmoderno. Igralec, režiser, koreograf, scenograf, glasbenik … v tem gledališču raziskujejo in razvijajo, tvegajo in kreirajo, da bi skozi svoje geste razvijali novega gledalca.
'''Slovensko'''. Mladinsko ima svoj dom v Ljubljani. Tu stoji hiša, v kateri snujemo, ustvarjamo, študiramo, igramo. Pa vendar gre za organizem v nenehnem gibanju, saj dobršen delež predstav odigramo na gostovanjih. Od nekdaj po Sloveniji in (tedaj še) Jugoslaviji, vsaj od osemdesetih dalje pa smo trdno vpeti v gledališko dogajanje po Evropi in od devetdesetih tudi v Latinski Ameriki ter na drugih celinah. V več kot štiridesetih državah po svetu je naredil nepozaben vtis naš vsestranski, izjemnih transformacij sposobni ansambel, katerega člani so kos glasbenim, gibalnim ali psihološkim izzivom, se ne podrejajo zvezdniškemu sistemu, temveč drug drugega podpirajo za uigrano celoto. Mladinsko ni samo slovensko.  


'''Gledališče'''. Smo gledališče. Vendar od gledalcev pričakujemo več kot le »gledanje«, z njimi skušamo vzpostaviti dialog in jih dejavno vključevati. Ustvarjamo predstave. Vendar tega ne počnemo v vakuumu. Kritično opazujemo družbo, jo komentiramo in si jo prizadevamo sooblikovati. Mladinsko je bilo – in je – gledališki organizem, ki skuša z odra prodirati – in prodira – v javni prostor, tako da ta za nas postaja enakopravni prostor uprizoritve. Mladinsko ni le gledališče.
==Programska izhodišča==
Slovensko mladinsko gledališče je gledališki organizem, ki kritično opazuje družbo, jo komentira in si jo prizadeva sooblikovati. Z odra skuša prodirati v javni prostor, tako da ta postaja enakopravni prostor uprizoritve.


== Zgodovina gledališča od nastanka do danes==  
== Zgodovina gledališča od nastanka do danes==  
Vrstica 18: Vrstica 31:
Zgodba '''Slovenskega mladinskega gledališča''' se po mnenju [[Andrej Jaklič|Andreja Jakliča]] “bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo.” Kar se v drugi polovici petdesetih kot mladinsko gledališče začne pod vodstvom [[Balbina Batellino Baranović |Baranovičeve]], nadaljuje pod vodstvi [[Tone Pavček |Toneta Pavčka]] in [[Dušan Mlakar |Dušana Mlakarja]], v času direktorovanja  [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] postane veliko bolj pronicljivo in angažirano od formalnega kratkočasenja mladine. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranović, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju  [[Petar Jović |Petru Joviću]] umetniško vodi [[Dušan Jovanović]],  za njim pa [[Ivo Svetina]], so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni. Konec osemdesetih prinese mrk velikih zgodb, vzporedno z njimi razpada nekdanja domovina in z njo tudi potreba po eksplicitno političnem.  
Zgodba '''Slovenskega mladinskega gledališča''' se po mnenju [[Andrej Jaklič|Andreja Jakliča]] “bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo.” Kar se v drugi polovici petdesetih kot mladinsko gledališče začne pod vodstvom [[Balbina Batellino Baranović |Baranovičeve]], nadaljuje pod vodstvi [[Tone Pavček |Toneta Pavčka]] in [[Dušan Mlakar |Dušana Mlakarja]], v času direktorovanja  [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] postane veliko bolj pronicljivo in angažirano od formalnega kratkočasenja mladine. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranović, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju  [[Petar Jović |Petru Joviću]] umetniško vodi [[Dušan Jovanović]],  za njim pa [[Ivo Svetina]], so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni. Konec osemdesetih prinese mrk velikih zgodb, vzporedno z njimi razpada nekdanja domovina in z njo tudi potreba po eksplicitno političnem.  


SMG se v devetdesetih letih, najprej pod umetniškim vodstvom  [[Eduard Miler |Eduarda Milerja]], potem [[Tomaž Toporišič |Tomaža Toporišiča]], odzove z novim obratom – politiko nadomestita intima in spektakel, vstopijo predstavniki nove generacije, ki bolj kot na besedo stavi na podobo, prej kot na homogenost na sobivanje različnosti, raje kot na domovino na ves svet. Domovina začne dvomiti, estetska radikalnost pa ostane zagotovljena in nagrajevana bolj kot v skeptični domovini v komunikativni tujini. Devetdeseta opravijo s postmoderno in se navezujejo na postdramsko gledališkost, interesno polje se »izgublja« v meandrih lastnih poetik in še bolj dezorientira občinstvo, vajeno jasnosti in eksplicitnosti. Zadnji »obrat« v tem tisočletju začne vnašati najmlajša režijska generacija, ki dramsko besedilo vrača v središče zanimanja, vendar povsem drugače kot njeni predhodniki. Zgodba se (najprej pod umetniškim vodstvom [[Matjaž Berger |Matjaža Bergerja]], potem nove direktorice gledališča [[Uršula Cetinski |Uršule Cetinski]]) torej nadaljuje. Po mnenju Andreja Jakliča “ima praktično edino mogočo smer, nenehno preverjanje vprašanja s plakata za predstavitev gledališča na festivalu Gledališče narodov v francopskem Nancyju leta 1984 »Ali je prihodnost že prišla?«  
SMG se v devetdesetih letih, najprej pod umetniškim vodstvom  [[Eduard Miler |Eduarda Milerja]], potem [[Tomaž Toporišič |Tomaža Toporišiča]], odzove z novim obratom – politiko nadomestita intima in spektakel, vstopijo predstavniki nove generacije, ki bolj kot na besedo stavi na podobo, prej kot na homogenost na sobivanje različnosti, raje kot na domovino na ves svet. Domovina začne dvomiti, estetska radikalnost pa ostane zagotovljena in nagrajevana bolj kot v skeptični domovini v komunikativni tujini. Devetdeseta opravijo s postmoderno in se navezujejo na postdramsko gledališkost, interesno polje se »izgublja« v meandrih lastnih poetik in še bolj dezorientira občinstvo, vajeno jasnosti in eksplicitnosti. Zadnji »obrat« v tem tisočletju začne vnašati najmlajša režijska generacija, ki dramsko besedilo vrača v središče zanimanja, vendar povsem drugače kot njeni predhodniki. Zgodba se (najprej pod umetniškim vodstvom [[Matjaž Berger |Matjaža Bergerja]], potem nove direktorice gledališča [[Uršula Cetinski |Uršule Cetinski]]) torej nadaljuje. Po mnenju Andreja Jakliča “ima praktično edino mogočo smer, nenehno preverjanje vprašanja s plakata za predstavitev gledališča na festivalu Gledališče narodov v francopskem Nancyju leta 1984 »Ali je prihodnost že prišla?« Za izjemne uspehe pri uveljavljanju evropske kulture v svetu je Evropska komisija SMG leta 2008 podelila laskavi naziv Evropski ambasador kulture.
 
== SMG in reformatorji slovenskega gledališča ==  
== SMG in reformatorji slovenskega gledališča ==  


Zgodba SMG je tako tudi zemljevid sodobnih gledaliških praks reformatorjev slovenskega gledališča druge polovice XX. stoletja, med katerimi naj omenimo nekatera režiserska imena: [[Žarko Petan]], [[Mile Korun]], [[Dušan Jovanović]], [[Ljubiša Ristić]],  [[Meta Hočevar]],  [[Paolo Magelli]], [[Janez Pipan]],  [[Vito Taufer]],  [[Tomaž Pandur]],  [[Eduard Miler]],  [[Matjaž Pograjc]], [[Martin Kušej]], [[Dragan Živadinov]], [[Emil Hrvatin]],  [[Tomi Janežič]], [[Matjaž Berger]], [[Diego de Brea]], [[Jernej Lorenci]], [[Ivica Buljan]]. Ob njih pa igralke in igralce, dramatike, dramaturginje in dramaturge, oblikovalce prostora, luči in zvoka, kostumografke in kostumografe ter številne druge umetniške sodelavce gledališča
Zgodba SMG je tako tudi zemljevid sodobnih gledaliških praks reformatorjev slovenskega gledališča druge polovice XX. stoletja, med katerimi naj omenimo nekatera režiserska imena: [[Žarko Petan]], [[Mile Korun]], [[Dušan Jovanović]], [[Ljubiša Ristić]],  [[Meta Hočevar]],  [[Paolo Magelli]], [[Janez Pipan]],  [[Vito Taufer]],  [[Tomaž Pandur]],  [[Eduard Miler]],  [[Matjaž Pograjc]], [[Martin Kušej]], [[Sebastijan Horvat]],[[Dragan Živadinov]], [[Emil Hrvatin]],  [[Tomi Janežič]], [[Matjaž Berger]], [[Diego de Brea]], [[Jernej Lorenci]], [[Ivica Buljan]], [[Jan Decorte]],[[Silvan Omerzu]]. Ob njih pa igralke in igralce, dramatike, dramaturginje in dramaturge, oblikovalce prostora, luči in zvoka, kostumografke in kostumografe ter številne druge umetniške sodelavce gledališča
 


==Umetniški vodje==
==Umetniški vodje==
*2015- [[Goran Injac ]]
*2006-2014 [[Uršula Cetinski]]
*2003-2006: [[Matjaž Berger]]
*2003-2006: [[Matjaž Berger]]
*1997-2003: [[Tomaž Toporišič]]
*1997-2003: [[Tomaž Toporišič]]


==Direktorji==
==Direktorji==
*2006- [[Uršula Cetinski]]
*2024 vršilka dolžnosti direktorice [[Inga Remeta]]
*2015-2024 [[Tibor Mihelič Syed]]
*2006-2014 [[Uršula Cetinski]]
*1978-2006 [[Petar Jović]]
*1978-2006 [[Petar Jović]]
*[[Dominik Smole]]
*[[Dominik Smole]]
Vrstica 36: Vrstica 53:


==Nekdanji člani ansambla==
==Nekdanji člani ansambla==
[[Miloš Battelino]], [[Silvij Božič]], [[Boris Cavazza]], [[Sebastijan Cavazza]], [[Veronika Drolc]], [[Niko Goršič]],[[Nataša Barbara Gračner]], [[Milena Grm]], [[Brane Ivanc]], [[Barbara Jakopič]], [[Mina Jeraj]], [[Boris Juh]], [[Vladimir Jurc]], [[Gojmir Lešnjak]], [[Jože Mraz]], [[Radko Polič]], [[Pavel Rakovec]], [[Jožef Ropoša]], [[Janez Škof]], [[Majolka Šuklje]], [[Alja Tkačev]], [[Jadranka Tomažič]],[[Miro Veber]], [[Polona Vetrih]], [[Božo Vovk]], [[Milena Zupančič]]
[[Miloš Battelino]], [[Silvij Božič]], [[Boris Cavazza]],  
[[Sebastijan Cavazza]], [[Veronika Drolc]], [[Niko Goršič]], [[Nataša Barbara Gračner]], [[Milena Grm]], [[Brane Ivanc]], [[Barbara Jakopič]], [[Mina Jeraj]], [[Boris Juh]], [[Vladimir Jurc]], [[Gojmir Lešnjak]], [[Jože Mraz]], [[Radko Polič]], [[Pavel Rakovec]], [[Jožef Ropoša]], [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Majolka Šuklje]], [[Alja Tkačev]], [[Jadranka Tomažič]], [[Miro Veber]], [[Polona Vetrih]], [[Božo Vovk]], [[Milena Zupančič]],
[[Romana Šalehar]], [[Pavle Ravnohrib]], [[Sandi Pavlin]], [[Neda R. Bric]], [[Maruša Geymayer Oblak]], [[Olga Kacjan]], [[Olga Grad]], [[Uroš Kaurin]], [[Marko Mlačnik]], [[Željko Hrs]], [[Draga Potočnjak]].


==Sedanji člani ansambla==
==Sedanji člani ansambla==
[[Neda R. Bric]],
[[Primož Bezjak]],
[[Neda Rusjan Bric]],
[[Damjana Černe]],
[[Damjana Černe]],
[[Daša Doberšek]],
[[Daša Doberšek]],
[[Maruša Geymayer-Oblak]],
[[Ivan Godnič]],
[[Ivan Godnič]],
[[Olga Grad]],
[[Nataša Keser]],
[[Željko Hrs]],
[[Klemen Kovačič]],
[[Olga Kacjan]],
[[Boris Kos]],
[[Boris Kos]],
[[Uroš Maček]],
[[Uroš Maček]],
[[Janja Majzelj]],
[[Janja Majzelj]],
[[Marko Mlačnik]],
[[Anja Novak]],
[[Sandi Pavlin]],
[[Maruša Oblak]],
[[Ivan Peternelj]],
[[Ivan Peternelj]],
[[Draga Potočnjak]],
[[Robert Prebil]],
[[Robert Prebil]],
[[Pavle Ravnohrib]],
[[Matej Recer]],
[[Matej Recer]],
[[Ivan Rupnik]],
[[Ivan Rupnik]],
[[Katarina Stegnar]],
[[Romana Šalehar]],
[[Romana Šalehar]],
[[Marinka Štern]],
[[Blaž Šef]],
[[Dario Varga]]
[[Stane Tomazin]],
[[Dario Varga]],
[[Matija Vastl]],
[[Vito Weis]],
[[Lina Akif]].


==Festivali==
*'''Mladinsko Showcase''' (od leta 2016, prej '''[[Prelet]]''')
*'''[[Bobri]]'''


==Nagrade==
*2022  [[Šeligova nagrada]] na 52. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Solo''
*2022  Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 30. festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju predstavi ''Paloma''
*2021  Nagrada za najboljšo uprizoritev na prvem spletnem festivalu Gledališke evropske alternative (Theater European Alternatives) Sturm und Drang v Skopju predstavi ''Odilo. Zatemnitev. Oratorij.''
*2021  Posebna nagrada 51. [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]] po presoji žirije (za družbeno občutljivost) predstavi ''Gejm''
*2021  Velika Borštnikova nagrada na 56. [[Borštnikovo srečanje|Festivalu Borštnikovo srečanje]] za najboljšo predstavo predstavi ''Gejm''
*2019  [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Borštnikovega srečanja]] za predstavo ''še ni naslova''
*2019  Zlata pika za najboljšo uprizoritev na Pikinem odru na Pikinem festivalu v Velenju predstavi ''Ariol: Zaljubljen do ušes''
*2019  Nagrada za najboljšo uprizoritev na 32. festivalu Barski letopis v Črni gori predstavi ''Naše nasilje in vaše nasilje''
*2019  [[Šeligova nagrada]] za predstavo ''še ni naslova''
*2019  Nagrada občinstva na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] za predstavo ''še ni naslova''
*2018  [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada za najboljšo uprizoritev na Borštnikovem srečanju]] za predstavo ''6''
*2017  [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] igralskemu kolektivu uprizoritve ''Človek, ki je gledal svet''
*2017  [[Šeligova nagrada]] za najboljšo uprizoritev na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] za predstavo ''Republika Slovenija''
*2016  [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada po presoji žirije]] predstavi ''Republika Slovenija'' za angažirano gesto ob 25. obletnici države Republike Slovenije
*2016  Nagrada »hrabri novi svet« časnika Dani predstavi ''Naše nasilje in vaše nasilje'' na festivalu MESS Sarajevo
*2016 Glavna nagrada Festivala bosensko-hercegovske drame Zenica 2016 za najboljšo predstavo v celoti: ''Kompleks Ristić''
*2013  Posebna nagrada predstavi ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!'' za pogum pri razvoju zvrsti političnega gledališča na mednarodnem festivalu Mlada gledališča Rusije v Omsku
*2012  Nagrada za posebno izraznost na mejnem področju med gledališčem in ostalimi umetnostmi oziroma ustvarjalnostjo v najširšem smislu predstavi ''Razredni sovražnik (Re-/de-/konstrukcija)'' na festivalu Infant v Novem Sadu
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'' [[SMG Ljubljana/nagrade 2010|obrazložitev]]
*2010  Nagrada občinstva na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] v Kranju za predstavo ''Krizantema na klavirju''
*2010  Posebno priznanje »prijatelji MOT-a« Slovenskemu mladinskemu gledališču na festivalu MOT v Skopju, Makedonija
*2009  Satir za posebne umetniške dosežke predstavi ''Eda – zgodba bratov Rusjan'' na festivalu SKUP na Ptuju
*2008  Srebrni lovorov venec festivala MESS predstavi ''Pika'' za najboljšo otroško predstavo festivala
*2008  Nagrada mali princ za najboljšo predstavo v celoti na [[Mednarodni festival Lutke|festivalu Lutke]]: ''Hiša Marije Pomočnice''
*2007  Posebna nagrada Veljko Maričić na Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki za novo gledališko resničnost predstavi ''Fragile!''
*2006  [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Borštnikovega srečanja]] predstavi ''Fragile!''
*2006  Posebna nagrada žirije na Dnevih satire predstavi ''Fragile!''
*2006  Posebna nagrada marul za izjemno skladnost in vrhunsko izraznost vseh elementov predstave ''Fragile!'' na festivalu Marulićevi dnevi v Splitu, Hrvaška
*2006  [[Šeligova nagrada]] za najboljšo uprizoritev na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]]: ''Ep o Gilgamešu''
*2004  Nagrada žirije na festivalu Zlati lev v Umagu predstavi ''Učna ura''
*2004  Nagrada villanueva projektu ''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?'' kot eni izmed najboljših tujih predstav leta 2003 na Kubi
*2002    Nagrada judita za najboljšo dramsko predstavo Splitskega poletja: ''Ime rože''
*2002    Posebna nagrada žirije Festivala malih odrov igralski ekipi za kolektivno igro: ''Tri sestre''
*2002    Nagrada Združenja mehiških gledaliških kritikov (AMCT) za najboljšo tujo produkcijo leta 2002 v Mehiki: ''Sen kresne noči''
*2001    Nagrada judita predstavi ''Tri sestre'' kot najboljši predstavi Splitskega poletja
*1999    [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za najboljšo predstavo festivala Zlata paličica v celoti: ''Pika''
*1999    Nagrada judita predstavi ''Naloga'' kot najboljši gledališki predstavi festivala Splitsko poletje
*1998    Nagrada zlati smeh na zagrebških Dnevih satire predstavi ''Pika''
*1996    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Borštnikovega srečanja]] predstavi ''Silence Silence Silence''
*1996    Posebna nagrada žirije Bitefa predstavi ''Silence Silence Silence''
*1995    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] predstavi ''Lepa Vida''
*1995    [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za najboljšo predstavo festivala: ''Klovni''
*1994    [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada žlahtna komedija]] na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju predstavi ''Psiha''
*1993    [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada žlahtna komedija]] na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju predstavi ''Tartif''
*1990    Zlati lovorjev venec MESS predstavi ''Odisej in sin''
*1990    Nagrada gledaliških kritikov za najboljšo tujo predstavo v Mehiki: ''Šeherezada''
*1990    Nagrada za najboljšo predstavo II. Gran Festival de Ciudad de México: ''Šeherezada''
*1990    Ansambel SMG je na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] prejel Borštnikovo diplomo za posebne dosežke in doslednost v kolektivni igri, ki zmeraj znova ustvari času ustrezno senzibilnost
*1990    »Povelja za sveukupni doprinos u organizaciji Festivala jugoslovenskog alternativnog teatra« Slovenskemu mladinskemu gledališču na festivalu FJAT, Titograd
*1989    Predstava ''Šeherezada'' je bila proglašena za najboljšo predstavo sezone v Jugoslaviji in je prejela kipec Talije in Melpomene
*1989    ''Šeherezada'' je bila (enakovredno s predstavo ''Klicanje ptic'' v izvedbi Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda) proglašena za najboljšo predstavo festivala Bitef (nagrado podeljuje okrogla miza mladih kritikov iz Beograda, Zagreba in Novega Sada)
*1989    Župančičeva nagrada ansamblu Slovenskega mladinskega gledališča za ustvarjalne dosežke v slovenskem, jugoslovanskem in evropskem gledališkem prostoru
*1989    Zlati lovorjev venec MESS predstavi ''Šeherezada'' v celoti
*1989    Zlata maska predstavi ''Šeherezada'' kot najboljši stvaritvi festivala MESS v celoti
*1989    Zlati lovorjev venec MESS SMG in Kozmokinetičnemu gledališču Rdeči pilot za raziskovanje možnosti teatrskega izraza v predstavi ''Dramski observatorij Zenit''
*1989    Posebno priznanje žirije festivala Alpe-Jadran SMG in Rdečemu pilotu za inventivno odkrivanje novega gledališkega ambienta v predstavi ''Dramski observatorij Zenit''
*1989    Ducie Award for the Best Avantgarde Production, ki jo podeljuje NON Beograd, predstavi ''Dramski observatorij Zenit'' za najbolj izjemne dogodke v jugoslovanskem gledališču (za leto 1988)
*1988    Nagrada lista Pobjeda predstavi ''Alica v čudežni deželi'' na 3. jugoslovanskem festivalu gledališke alternative
*1988    Predstava ''Zločin na Kozjem otoku'' je bila proglašena za najboljšo predstavo sezone v Jugoslaviji in je prejela kipec Talije in Melpomene
*1988    Plaketa zajedništva revije Odjek iz Sarajeva predstavi ''Alica v čudežni deželi'' na festivalu MESS
*1988    Zlati lovorjev venec MESS za predstavo ''Alica v čudežni deželi''
*1988    Zlata maska lista Oslobodjenje za najboljšo predstavo festivala MESS: ''Zločin na Kozjem otoku''
*1988    Zlati lovorjev venec MESS: ''Zločin na Kozjem otoku''
*1988    [[Grün-Filipičevo priznanje]] dramaturškemu oddelku SMG za dosežke v slovenski dramaturgiji zadnjih dveh let
*1988    Priznanje mednarodne žirije za najboljšo predstavo na Festivalu Alpe-Jadran: ''Zločin na Kozjem otoku''
*1987    Zlati lovorjev venec MESS za predstavo v celoti (''Blodnje'' in ''Besi'')
*1986    Nagrada tednika Studio za najboljšo predstavo na 14. Gavellovih večerih v Zagrebu: ''Blodnje''
*1985    Nagrada okrogle mize kritikov na Sterijevem pozorju predstavi ''Ana''
*1982    ''Medejina otroka'' je občinstvo razglasilo za najboljšo predstavo Goriškega srečanja malih odrov
*1981    Priznanje okrogle mize kritikov na Sterijevem pozorju ''Missi in a minor'' za najboljšo predstavo
*1981    Velika nagrada Bitefa ''Missi in a minor'' za najboljšo predstavo v celoti
*1976    Zlati lovorjev venec MESS: ''Žrtve mode bum-bum''
*1975    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Borštnikovega srečanja]] predstavi ''Žrtve mode bum-bum''
*1975    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Borštnikovega srečanja igralskemu]] ansamblu predstave ''Žrtve mode bum-bum''
*1973    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Borštnikovega srečanja]] predstavi ''Androkles in lev''
*1972    [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Borštnikovega srečanja]] za kolektivno igro ansamblu predstave ''Trnuljčica ​preveč in trije palčki''
*1969    [[Župančičeva nagrada]] gledališču v celoti


==Nagrajene uprizoritve==
==Bibliografija==
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[http://www.mladinsko.org Slovensko mladinsko gledališče]
*[http://www.mladinsko.org Slovensko mladinsko gledališče]
[[Kategorija:Javni zavodi|Slovensko mladinsko gledališče]]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/izjemen-sprejem-zlo%C4%8Dina-in-kazni-v-budvi-in-%C4%8Dedadu Izjemen sprejem Zločina in kazni v Budvi in Čedadu  - www.sigledal.org, 28.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/smg-na-zagreb%C5%A1kih-dnevih-satire SMG na zagrebških Dnevih satire - www.sigledal.org, 16.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/slovensko-mladinsko-gledali%C5%A1%C4%8De-na-festivalu-queer-zagreb Slovensko mladinsko gledališče na festivalu Queer Zagreb - www.sigledal.org, 5.5.2010]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2015/10/sledi-casa-12/ 60 let Slovenskega mladinskega gledališča - www.rtvslo.si, 25.10.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042785757/kultura/oder/goran-injac-ne-gre-nam-za-provokacijo Goran Injac: Ne gre nam za provokacijo - www.dnevnik.si, 26.09.2017]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/tibor-mihelic-syed-skozi-drznost-vzbujamo-dvom-o-vrednostnih-sistemih.html Tibor Mihelič Syed: »Skozi drznost vzbujamo dvom o vrednostnih sistemih« - www.delo.si, 26.09.2017]
*[https://siol.net/trendi/kultura/slovensko-mladinsko-gledalisce-je-postalo-mednarodna-atrakcija-video-intervju-506954 "Slovensko mladinsko gledališče je postalo mednarodna atrakcija" #video #intervju - www.siol.net, 14.09.2019]
*[https://www.vecer.com/kultura/intervju-goran-injac-tibor-mihelic-syed-prinasamo-kar-manjka-v-kulturno-politicnem-prostoru-10251952 Goran Injac, Tibor Mihelič Syed: Prinašamo, kar manjka v kulturno-političnem prostoru - www.vecer.com, 07.09.2021]

Trenutna redakcija s časom 14:59, 10. september 2024

Logotip SMG.jpg


Predstavitev gledališča

Slovensko mladinsko gledališče (SMG) nosi svojo zgodovino v imenu. In ga hkrati že presega.


Mladinsko. Ustanovljeno je bilo leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Prvih petindvajset let je ustvarjalo zanje. A mladih gledalcev ni podcenjevalo. Že od vsega začetka se je lotevalo tudi težkih tem, kot so holokavst, odraščanje, ljubezen v času revolucije ... Okoli leta 1980 pa je naredilo nov korak in svoj program, v katerem je povezalo (in povezuje) politično kritičnost in provokativnost z inovativnimi uprizoritvenimi postopki in svežimi poetikami, zavestno razširilo in pritegnilo občinstvo vseh starosti. Mladinsko ni zgolj mladinsko.


Slovensko. Mladinsko ima svoj dom v Ljubljani. Tu stoji hiša, v kateri snujemo, ustvarjamo, študiramo, igramo. Pa vendar gre za organizem v nenehnem gibanju, saj dobršen delež predstav odigramo na gostovanjih. Od nekdaj po Sloveniji in (tedaj še) Jugoslaviji, vsaj od osemdesetih dalje pa smo trdno vpeti v gledališko dogajanje po Evropi in od devetdesetih tudi v Latinski Ameriki ter na drugih celinah. V več kot štiridesetih državah po svetu je naredil nepozaben vtis naš vsestranski, izjemnih transformacij sposobni ansambel, katerega člani so kos glasbenim, gibalnim ali psihološkim izzivom, se ne podrejajo zvezdniškemu sistemu, temveč drug drugega podpirajo za uigrano celoto. Mladinsko ni samo slovensko.


Gledališče. Smo gledališče. Vendar od gledalcev pričakujemo več kot le »gledanje«, z njimi skušamo vzpostaviti dialog in jih dejavno vključevati. Ustvarjamo predstave. Vendar tega ne počnemo v vakuumu. Kritično opazujemo družbo, jo komentiramo in si jo prizadevamo sooblikovati. Mladinsko je bilo – in je – gledališki organizem, ki skuša z odra prodirati – in prodira – v javni prostor, tako da ta za nas postaja enakopravni prostor uprizoritve. Mladinsko ni le gledališče.

Programska izhodišča

Slovensko mladinsko gledališče je gledališki organizem, ki kritično opazuje družbo, jo komentira in si jo prizadeva sooblikovati. Z odra skuša prodirati v javni prostor, tako da ta postaja enakopravni prostor uprizoritve.

Zgodovina gledališča od nastanka do danes

Zgodba Slovenskega mladinskega gledališča se po mnenju Andreja Jakliča “bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo.” Kar se v drugi polovici petdesetih kot mladinsko gledališče začne pod vodstvom Baranovičeve, nadaljuje pod vodstvi Toneta Pavčka in Dušana Mlakarja, v času direktorovanja Dominika Smoleta postane veliko bolj pronicljivo in angažirano od formalnega kratkočasenja mladine. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranović, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju Petru Joviću umetniško vodi Dušan Jovanović, za njim pa Ivo Svetina, so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni. Konec osemdesetih prinese mrk velikih zgodb, vzporedno z njimi razpada nekdanja domovina in z njo tudi potreba po eksplicitno političnem.

SMG se v devetdesetih letih, najprej pod umetniškim vodstvom Eduarda Milerja, potem Tomaža Toporišiča, odzove z novim obratom – politiko nadomestita intima in spektakel, vstopijo predstavniki nove generacije, ki bolj kot na besedo stavi na podobo, prej kot na homogenost na sobivanje različnosti, raje kot na domovino na ves svet. Domovina začne dvomiti, estetska radikalnost pa ostane zagotovljena in nagrajevana bolj kot v skeptični domovini v komunikativni tujini. Devetdeseta opravijo s postmoderno in se navezujejo na postdramsko gledališkost, interesno polje se »izgublja« v meandrih lastnih poetik in še bolj dezorientira občinstvo, vajeno jasnosti in eksplicitnosti. Zadnji »obrat« v tem tisočletju začne vnašati najmlajša režijska generacija, ki dramsko besedilo vrača v središče zanimanja, vendar povsem drugače kot njeni predhodniki. Zgodba se (najprej pod umetniškim vodstvom Matjaža Bergerja, potem nove direktorice gledališča Uršule Cetinski) torej nadaljuje. Po mnenju Andreja Jakliča “ima praktično edino mogočo smer, nenehno preverjanje vprašanja s plakata za predstavitev gledališča na festivalu Gledališče narodov v francopskem Nancyju leta 1984 »Ali je prihodnost že prišla?« Za izjemne uspehe pri uveljavljanju evropske kulture v svetu je Evropska komisija SMG leta 2008 podelila laskavi naziv Evropski ambasador kulture.

SMG in reformatorji slovenskega gledališča

Zgodba SMG je tako tudi zemljevid sodobnih gledaliških praks reformatorjev slovenskega gledališča druge polovice XX. stoletja, med katerimi naj omenimo nekatera režiserska imena: Žarko Petan, Mile Korun, Dušan Jovanović, Ljubiša Ristić, Meta Hočevar, Paolo Magelli, Janez Pipan, Vito Taufer, Tomaž Pandur, Eduard Miler, Matjaž Pograjc, Martin Kušej, Sebastijan Horvat,Dragan Živadinov, Emil Hrvatin, Tomi Janežič, Matjaž Berger, Diego de Brea, Jernej Lorenci, Ivica Buljan, Jan Decorte,Silvan Omerzu. Ob njih pa igralke in igralce, dramatike, dramaturginje in dramaturge, oblikovalce prostora, luči in zvoka, kostumografke in kostumografe ter številne druge umetniške sodelavce gledališča

Umetniški vodje

Direktorji

Nekdanji člani ansambla

Miloš Battelino, Silvij Božič, Boris Cavazza, Sebastijan Cavazza, Veronika Drolc, Niko Goršič, Nataša Barbara Gračner, Milena Grm, Brane Ivanc, Barbara Jakopič, Mina Jeraj, Boris Juh, Vladimir Jurc, Gojmir Lešnjak, Jože Mraz, Radko Polič, Pavel Rakovec, Jožef Ropoša, Janez Škof, Majolka Šuklje, Alja Tkačev, Jadranka Tomažič, Miro Veber, Polona Vetrih, Božo Vovk, Milena Zupančič, Romana Šalehar, Pavle Ravnohrib, Sandi Pavlin, Neda R. Bric, Maruša Geymayer Oblak, Olga Kacjan, Olga Grad, Uroš Kaurin, Marko Mlačnik, Željko Hrs, Draga Potočnjak.

Sedanji člani ansambla

Primož Bezjak, Neda Rusjan Bric, Damjana Černe, Daša Doberšek, Ivan Godnič, Nataša Keser, Klemen Kovačič, Boris Kos, Uroš Maček, Janja Majzelj, Anja Novak, Maruša Oblak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Katarina Stegnar, Romana Šalehar, Blaž Šef, Stane Tomazin, Dario Varga, Matija Vastl, Vito Weis, Lina Akif.

Festivali

Nagrade

  • 2022 Šeligova nagrada na 52. Tednu slovenske drame predstavi Solo
  • 2022 Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 30. festivalu Dnevi komedije v Celju predstavi Paloma
  • 2021 Nagrada za najboljšo uprizoritev na prvem spletnem festivalu Gledališke evropske alternative (Theater European Alternatives) Sturm und Drang v Skopju predstavi Odilo. Zatemnitev. Oratorij.
  • 2021 Posebna nagrada 51. Tedna slovenske drame po presoji žirije (za družbeno občutljivost) predstavi Gejm
  • 2021 Velika Borštnikova nagrada na 56. Festivalu Borštnikovo srečanje za najboljšo predstavo predstavi Gejm
  • 2019 Velika nagrada Borštnikovega srečanja za predstavo še ni naslova
  • 2019 Zlata pika za najboljšo uprizoritev na Pikinem odru na Pikinem festivalu v Velenju predstavi Ariol: Zaljubljen do ušes
  • 2019 Nagrada za najboljšo uprizoritev na 32. festivalu Barski letopis v Črni gori predstavi Naše nasilje in vaše nasilje
  • 2019 Šeligova nagrada za predstavo še ni naslova
  • 2019 Nagrada občinstva na Tednu slovenske drame za predstavo še ni naslova
  • 2018 Nagrada za najboljšo uprizoritev na Borštnikovem srečanju za predstavo 6
  • 2017 Borštnikova nagrada za igro igralskemu kolektivu uprizoritve Človek, ki je gledal svet
  • 2017 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na Tednu slovenske drame za predstavo Republika Slovenija
  • 2016 Borštnikova nagrada po presoji žirije predstavi Republika Slovenija za angažirano gesto ob 25. obletnici države Republike Slovenije
  • 2016 Nagrada »hrabri novi svet« časnika Dani predstavi Naše nasilje in vaše nasilje na festivalu MESS Sarajevo
  • 2016 Glavna nagrada Festivala bosensko-hercegovske drame Zenica 2016 za najboljšo predstavo v celoti: Kompleks Ristić
  • 2013 Posebna nagrada predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! za pogum pri razvoju zvrsti političnega gledališča na mednarodnem festivalu Mlada gledališča Rusije v Omsku
  • 2012 Nagrada za posebno izraznost na mejnem področju med gledališčem in ostalimi umetnostmi oziroma ustvarjalnostjo v najširšem smislu predstavi Razredni sovražnik (Re-/de-/konstrukcija) na festivalu Infant v Novem Sadu
  • 2010 Borštnikova nagrada za kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave Preklet naj bo izdajalec svoje domovine obrazložitev
  • 2010 Nagrada občinstva na Tednu slovenske drame v Kranju za predstavo Krizantema na klavirju
  • 2010 Posebno priznanje »prijatelji MOT-a« Slovenskemu mladinskemu gledališču na festivalu MOT v Skopju, Makedonija
  • 2009 Satir za posebne umetniške dosežke predstavi Eda – zgodba bratov Rusjan na festivalu SKUP na Ptuju
  • 2008 Srebrni lovorov venec festivala MESS predstavi Pika za najboljšo otroško predstavo festivala
  • 2008 Nagrada mali princ za najboljšo predstavo v celoti na festivalu Lutke: Hiša Marije Pomočnice
  • 2007 Posebna nagrada Veljko Maričić na Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki za novo gledališko resničnost predstavi Fragile!
  • 2006 Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Fragile!
  • 2006 Posebna nagrada žirije na Dnevih satire predstavi Fragile!
  • 2006 Posebna nagrada marul za izjemno skladnost in vrhunsko izraznost vseh elementov predstave Fragile! na festivalu Marulićevi dnevi v Splitu, Hrvaška
  • 2006 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na Tednu slovenske drame: Ep o Gilgamešu
  • 2004 Nagrada žirije na festivalu Zlati lev v Umagu predstavi Učna ura
  • 2004 Nagrada villanueva projektu Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? kot eni izmed najboljših tujih predstav leta 2003 na Kubi
  • 2002 Nagrada judita za najboljšo dramsko predstavo Splitskega poletja: Ime rože
  • 2002 Posebna nagrada žirije Festivala malih odrov igralski ekipi za kolektivno igro: Tri sestre
  • 2002 Nagrada Združenja mehiških gledaliških kritikov (AMCT) za najboljšo tujo produkcijo leta 2002 v Mehiki: Sen kresne noči
  • 2001 Nagrada judita predstavi Tri sestre kot najboljši predstavi Splitskega poletja
  • 1999 Nagrada festivala Zlata paličica za najboljšo predstavo festivala Zlata paličica v celoti: Pika
  • 1999 Nagrada judita predstavi Naloga kot najboljši gledališki predstavi festivala Splitsko poletje
  • 1998 Nagrada zlati smeh na zagrebških Dnevih satire predstavi Pika
  • 1996 Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Silence Silence Silence
  • 1996 Posebna nagrada žirije Bitefa predstavi Silence Silence Silence
  • 1995 Borštnikova nagrada predstavi Lepa Vida
  • 1995 Nagrada festivala Zlata paličica za najboljšo predstavo festivala: Klovni
  • 1994 Nagrada žlahtna komedija na Dnevih komedije v Celju predstavi Psiha
  • 1993 Nagrada žlahtna komedija na Dnevih komedije v Celju predstavi Tartif
  • 1990 Zlati lovorjev venec MESS predstavi Odisej in sin
  • 1990 Nagrada gledaliških kritikov za najboljšo tujo predstavo v Mehiki: Šeherezada
  • 1990 Nagrada za najboljšo predstavo II. Gran Festival de Ciudad de México: Šeherezada
  • 1990 Ansambel SMG je na Borštnikovem srečanju prejel Borštnikovo diplomo za posebne dosežke in doslednost v kolektivni igri, ki zmeraj znova ustvari času ustrezno senzibilnost
  • 1990 »Povelja za sveukupni doprinos u organizaciji Festivala jugoslovenskog alternativnog teatra« Slovenskemu mladinskemu gledališču na festivalu FJAT, Titograd
  • 1989 Predstava Šeherezada je bila proglašena za najboljšo predstavo sezone v Jugoslaviji in je prejela kipec Talije in Melpomene
  • 1989 Šeherezada je bila (enakovredno s predstavo Klicanje ptic v izvedbi Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda) proglašena za najboljšo predstavo festivala Bitef (nagrado podeljuje okrogla miza mladih kritikov iz Beograda, Zagreba in Novega Sada)
  • 1989 Župančičeva nagrada ansamblu Slovenskega mladinskega gledališča za ustvarjalne dosežke v slovenskem, jugoslovanskem in evropskem gledališkem prostoru
  • 1989 Zlati lovorjev venec MESS predstavi Šeherezada v celoti
  • 1989 Zlata maska predstavi Šeherezada kot najboljši stvaritvi festivala MESS v celoti
  • 1989 Zlati lovorjev venec MESS SMG in Kozmokinetičnemu gledališču Rdeči pilot za raziskovanje možnosti teatrskega izraza v predstavi Dramski observatorij Zenit
  • 1989 Posebno priznanje žirije festivala Alpe-Jadran SMG in Rdečemu pilotu za inventivno odkrivanje novega gledališkega ambienta v predstavi Dramski observatorij Zenit
  • 1989 Ducie Award for the Best Avantgarde Production, ki jo podeljuje NON Beograd, predstavi Dramski observatorij Zenit za najbolj izjemne dogodke v jugoslovanskem gledališču (za leto 1988)
  • 1988 Nagrada lista Pobjeda predstavi Alica v čudežni deželi na 3. jugoslovanskem festivalu gledališke alternative
  • 1988 Predstava Zločin na Kozjem otoku je bila proglašena za najboljšo predstavo sezone v Jugoslaviji in je prejela kipec Talije in Melpomene
  • 1988 Plaketa zajedništva revije Odjek iz Sarajeva predstavi Alica v čudežni deželi na festivalu MESS
  • 1988 Zlati lovorjev venec MESS za predstavo Alica v čudežni deželi
  • 1988 Zlata maska lista Oslobodjenje za najboljšo predstavo festivala MESS: Zločin na Kozjem otoku
  • 1988 Zlati lovorjev venec MESS: Zločin na Kozjem otoku
  • 1988 Grün-Filipičevo priznanje dramaturškemu oddelku SMG za dosežke v slovenski dramaturgiji zadnjih dveh let
  • 1988 Priznanje mednarodne žirije za najboljšo predstavo na Festivalu Alpe-Jadran: Zločin na Kozjem otoku
  • 1987 Zlati lovorjev venec MESS za predstavo v celoti (Blodnje in Besi)
  • 1986 Nagrada tednika Studio za najboljšo predstavo na 14. Gavellovih večerih v Zagrebu: Blodnje
  • 1985 Nagrada okrogle mize kritikov na Sterijevem pozorju predstavi Ana
  • 1982 Medejina otroka je občinstvo razglasilo za najboljšo predstavo Goriškega srečanja malih odrov
  • 1981 Priznanje okrogle mize kritikov na Sterijevem pozorju Missi in a minor za najboljšo predstavo
  • 1981 Velika nagrada Bitefa Missi in a minor za najboljšo predstavo v celoti
  • 1976 Zlati lovorjev venec MESS: Žrtve mode bum-bum
  • 1975 Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Žrtve mode bum-bum
  • 1975 Nagrada Borštnikovega srečanja igralskemu ansamblu predstave Žrtve mode bum-bum
  • 1973 Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Androkles in lev
  • 1972 Nagrada Borštnikovega srečanja za kolektivno igro ansamblu predstave Trnuljčica ​preveč in trije palčki
  • 1969 Župančičeva nagrada gledališču v celoti

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Slovensko_mladinsko_gledališče&oldid=62336«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori